Ambasadorjev dnevnik

Ambasadorjev dnevnik: Tečaj za nove delavne pare

Seminar je potekal že v sredini februarja. Nekoliko nam jo je zagodlo vreme, saj je snežilo, kot da bi se Cigani tepli, kot je govorila moja babica. Nekaj predavateljev je odpovedalo svoje sodelovanje, ampak smo vseeno odlično izpeljali uvodni del šolanja za nove delavne pare. Polna predavalnica in nasmejani obrazi so nam potrjevali, da smo bili na dobri poti.

Ambasadorjev dnevnik: Dom starejših občanov na Poljanah

Januarja so se Mince pohabile. Napadel ga je pokrovček od sveče in mu odrezal blazinico. Seveda se je potem intenzivno smilil sam sebi (no, in meni tudi). Zato sem se na delavnico Brez strahu pred psom odpravila sama (no, saj so pomagali drugi člani Ambasadorjev nasmeha), ampak Minec je počival doma.

Ambasadorjev dnevnik:Ambasadorji smo leto 2012 začeli s polnim zagonom

Ob zaključku prejšnjega leta smo si Ambasadorji nasmeha zaželeli veliko energije, da bi lahko še naprej delili nasmehe, naklonjene institucije, s katerimi smo sodelovali do sedaj, uspešno izpeljan seminar (in tečaj) ter nekaj novih članov, ki bi nam bili pripravljeni deliti nasmehe tistim, ki nimajo prav nobenega razloga za to. Zavedali smo se, da nas z novim letom pričakujejo novi izzivi in nove naloge. Potihem smo upali, da nam bo uspelo.

Ambasadorjev dnevnik: Dom starejših občanov, Ribnica, 16. 2. 2012

Danes sva z Katano prvič obiskala starostnike v domu starejših občanov v Ribnici. Pred odhodom sem doma Katano malo spustil, nato sva se odpravila na pot. Sam dom sva našla hitro in brez dodatnega iskanja. Ko sva prispela, so naju skozi okna opazili prvi radovedneži. S Katano sva se sprehodila okoli doma in se nato veselo odpravila na delo. Na vhodu naju je pričakala Sergeja ter naju odpeljala do skupine. Na začetku sem celotni skupini predstavil Katano in sebe. Nato sem pripravil priboljške in se odpravil z Katano predstaviti vsakemu posebej.

Ambasadorjev dnevnik: Žanka je opravila izpit

Odkar se je moj Jaka upokojil zaradi povečanega obsega dela doma (saj doma izvaja intenzivne terapije z našim dvoletnim fantičkom) , sem v društvu pristala bolj na administraciji in gnjavljenju novih potencialnih parov za aktivnosti in terapijo. Tako mi je res v veselje, da je leto naokoli in skupinica nadebudnih tečajnikov se je drenjala v dvorani. Tokrat smo dobili rotvajlerko, dve tornjakinji in dva mešanca. Pisana druščina.

Ambasadorjev dnevnik: Obisk pri starostnikih

Mini in moja malenkost sva zdaj že stalna gosta v Domu za starostnike Tabor Poljane v Ljubljani (enota Tabor). Obiskujeva ljudi z demenco, torej tiste, ki imajo težave s spominjanjem. Oblikovali sta se dve prijetni skupinici stalnih uporabnikov, ki jih z Minijem razveseliva vsak drugi četrtek. Najprej se sprehodiva do vsakega uporabnika. Ta Minija poboža in ga pozdravi, nato pa se z guvernanto pogovori o tem in onem, po navadi pokramljamo o tem, kaj so počeli in kaj je novega. Nato se morajo spomniti, kaj smo se pogovarjali, kako je kužku ime, koliko je star, kaj počne ...

Ambasadorjev dnevnik: Obisk pri slepih otrocih v Izoli

Budilka je zvonila čisto prezgodaj, še posebej za vikend. Ampak obetal se je sonček in lep dan na morju. Z Mincem sva ob sedmih šibnila proti Izoli, kjer sva se najprej dobila z Nino in Ojo. Vozila sva se celo uro in pol, seter je celo pot prespal, saj se mu je zdelo popolnoma nečloveško, da ga budim tako zgodaj in se mora še vozit. No, ko je videl Ojo, je zamera za hip izpuhtela. Skupaj smo šli proti hiši, kjer do ponedeljka bivajo slepi in slabovidni malčki in njihovi starši.

Ambasadorjev dnevnik: Stane in Katana v CIRIUS Kamnik

V Kamniku delujeta dva delavna para, Stane s Katano in Tina z Lunom. Domski otroci so razdeljeni v dve skupini, vsak par se odpravi v svojo učilnico, nato se para zamenjata, tako da vsaka skupina lahko spozna oba kužka. Stanetova Katana se je obiska zelo veselila. Ko je prišla v skupino, je navdušeno pozdravila vse otroke. Tudi otroci so bili zelo veseli, saj so že težko pričakovali obisk kužkov. Ko so se pomirili, so se pogovarjali o kužkih. Katani so lahko dali nekaj priboljškov, pokazala je nekaj trikcev, otroci pa so jo lahko popeljali na vrvici po sobi.

Ambasadorjev dnevnik: DCA

Prvi obisk po z Anjo po počitnicah je bil kar zanimiv. Na žalost so imeli doma nesrečo, zato sta me Anjina starša prosila, če sva lahko 30 min sama. Oče mi je razložil nekaj stvari še o Anji - če bi dobila napad - kako in kaj storiti. Nato sta se odpeljala v bolnico. Prvi test je bil kar prava preizkušnja zame in zanjo. S Katano sva jo motivirala in delala različne vaje. Med terapijo smo šli vsi trije na sprehod, saj je Katana, kljub sprehodu prej, pokazala, da je nujno oditi na potrebo. Peljala sva jo na dveh povodcih in za Katano počistila.

Strani