Ambasadorjev dnevnik: Tečaj za nove delavne pare

Seminar je potekal že v sredini februarja. Nekoliko nam jo je zagodlo vreme, saj je snežilo, kot da bi se Cigani tepli, kot je govorila moja babica. Nekaj predavateljev je odpovedalo svoje sodelovanje, ampak smo vseeno odlično izpeljali uvodni del šolanja za nove delavne pare. Polna predavalnica in nasmejani obrazi so nam potrjevali, da smo bili na dobri poti.

Prejšnjo soboto je sijalo sonce; oranžna garda je prispela na Puhovo z nasmehi do ušes; novi tečajniki pa niso bili tako dobre volje. Niso vedeli, kaj jih čaka, zato so imeli malo trebe. A so kaj kmalu ugotovili, da ne grizemo in da smo popolnoma okolju prijazni. Kar devet od desetih parov je prišlo. Koliko laježa in skakanja je bilo na začetku; na koncu je bila pa slika obrnjena. Psi so skorajda trdno spali, njihovi vodniki so pa tudi nekoliko obmolknili in sede čakali na evalvacijo. Ja, ni kaj, šola je resna reč!

Komaj smo že čakali današnjega drugega srečanja. Vodniki so bili bolj sproščeni, kužki tudi, pa tudi bolj mirni so bili, saj so se že poznali med seboj. Ker je bil dan tako lep, smo prvi del vaj opravili kar zunaj. Po odmoru se je pa nadaljevala 'tortura' v naših prostorih. Kužki so jo zelo dobro prestali, njihovi dvonogi spremljevalci pa tudi. Mi smo pa ves čas poudarjali pomen zaupanja med vodnikom in psom, spodbujanje kužkov in veselje ob delu.

Veselimo se že naslednjega sobotnega dopoldneva.

Neža Vilhelm