Človekove potrebe v starosti

Avtor: Dajana Vodnjov

Dober pristop k razumevanju človeka so njegove potrebe. Kakovost človeškega življenja se meri po tem, koliko in v kakšni medsebojni skladnosti so zadovoljene vse njegove potrebe.
Pogosta današnja izkušnja je, da imajo stari ljudje dobro zadovoljene materialne potrebe, so zdravi in duševno čili, vendar so nezadovoljni, ker so osamljeni in frustrirani na področju medčloveških odnosov (Ramovš, 2003, str. 88).

Maslow (v Pečjak, 2007, str. 155) v svojem hierarhičnem modelu potreb razlikuje več skupin oziroma ravni potreb. Najbolj temeljne so fiziološke, sem sodijo potrebe po hrani, vodi, spanju, počitku in spolna potreba. Sledijo potrebe po varnosti, nato potrebe po socialni pripadnosti, potrebe po spoštovanju in samospoštovanju. Na vrhu lestvice so potrebe po samoaktualizaciji, kamor sodi izpopolnjevanje samega sebe, avtonomnost, uresničitev svojih možnosti, potencialov in ustvarjalnost. Potrebe, ki so na vrhu lestvice, posameznik zadovolji kasneje v življenju, najkasneje potrebe po samoaktualizaciji.

Ob prehodu v tretje življenjsko obdobje sta močno ogroženi potrebi po varnosti in socialni pripadnosti. Pri starih ljudeh se poraja občutek, da so ogroženi in od drugih zapuščeni. Zdrav star človek je lahko povsem na tleh, ker nima nikogar, ob katerem bi se počutil sprejeto, nikogar, ki bi prisluhnil njegovi besedi in cenil njegove življenjske izkušnje. Potreba po osebnem medčloveškem odnosu je pri današnjih starostnikih med najmanj zadovoljenimi.

Če se ljudje pred upokojitvijo, ko so še v ekonomsko in psihosocialno stabilni situaciji, ne pripravljajo na življenje po upokojitvi, zelo obrambno reagirajo na svoje okolje in ljudi. Izgubijo zaupanje v druge in se ne znajdejo v novi situaciji. Pomembno je, da se stari ljudje naučijo na nov način zadovoljevati svoje temeljne potrebe in sproti ohranjajo svoje ravnotežje. Če v tem ne uspejo, postanejo vedenjsko in čustveno moteni in se zapirajo vase (Marinšek in Tušak, 2007, str. 86).

Dobro je, če imajo kakšno skrb, vsakodnevno opravilo, kakšen hobi, krožek, srečanje z upokojenci, skrb za vnuke, pravnuke, skrb za živali. Karkoli, da se počutijo koristne. V splošnem je dokazano, da pri tistih ljudeh, ki so do poznih let v službi in v neprestanem intelektualnem delu, miselne funkcije kasneje upadejo. Tisti, ki so neprestano v fizični kondiciji, pa so dlje gibčni in imajo manj težav zdravjem. To pomeni, da je prav, da imajo starejši ljudje vsakodnevne skrbi in opravila, če le-ta niso pretežka za njihove telesne in psihične sposobnosti in zdravje. To jih ohranja dalj časa vitalne, polne energije, s pozitivnim gledanjem na starost.

Vir