Delo s psihiatričnimi bolniki (depresija in anksioznost)

Večina ljudi občasno izkusi občutek potrtosti, predvsem kadar se pojavijo kake objektivne težave. Pri bolnikih z depresijo pa so poleg potrtosti prisotni še drugi simptomi in njihova sposobnost za vsakodnevno funkcioniranje doma, v službi ali šoli je pomembno znižana.

Na čustvenem področju gre za depresivno razpoloženje, ki sestoji iz množice neprijetnih čustvenih doživljanj, kot so potrtost, brezupnost, zaskrbljenost, občutek nemoči in anksioznost. Depresivno razpoloženje spremljajo občutki pesimizma, brezvrednosti, nizkega samospoštovanja, nebogljenosti in občutki krivde ter potreba po samokaznovanju. Razloge za takšno razpoloženje bolniki najdejo v svoji preteklosti, ki ji pripisujejo same negativne karakteristike. Tudi sedanjost se zdi bolniku siva in neobvladljiva, prihodnost pa izvor še hujše negotovosti, trpljenja in nesrečnih dogodkov.

Anksioznost je usklajen spoznavni, čustveni, fiziološki in vedenjski odgovor na dejansko ali grozečo nevarnost. Prehodna tesnobnost, živčnost ali zaskrbljenost zaradi stresnega položaja je povsem normalna. Če pa postane splošen odziv na različne dogodke, s katerimi se srečujemo vsi, in začne bolnika ovirati v vsakodnevnem življenju, jo ocenimo kot nenormalno. Za anksioznost je značilna zaznava pretirane nevarnosti.

Druga oblika anksiozne motnje je fobija. Za to skupino motenj je značilno, da anksioznost sprožijo določeni zunanji objekti ali situacije, ki sami po sebi niso nevarni. Primer sta agorafobija (strah pred odprtim prostorom) in socialna fobija (sproži se v omejenih socialnih položajih z manjšo skupino ljudi, v kateri človek pričakuje, da bo izpostavljen preverjanju ali kritiki).

Pripravila Martina Kremesec Avramović
(Vir: Skripta za Seminar o terapiji in aktivnostih s pomočjo živali, Ljubljana, 12.2.2011)