Delo z mladostniki

Avtor: Kristina Lovrinović

Veliko socialnih delavcev deluje na področju mladih, ki se jim poskuša pomagati na različne načine. Ker so številne raziskave potrdile, da sta TSŽ in ASŽ učinkovita pri otrocih in mladostnikih na številnih področjih, bi lahko TSŽ in ASŽ socialnemu delavcu predstavljala enega izmed načinov pomoči. Martin in Granum (2002) sta poročala o tem, da ima TSŽ pozitivne učinke pri otrocih s progresivnimi razvojnimi motnjami (angl. Progressive Developmental Disorder) (v Gee et al. 2007: 176). Law in Scott (1995) pravita: »Avtistični otroci so pokazali veliko pozitivnih sprememb ob prisotnosti psa v razredu.« (Prav tam).

Arambašič et al. (2000) so pisali o tem, da so imela dekleta iz Slavonije, ki so imela psa ali mačko za hišnega ljubljenčka, manjši posttravmatski stresni odziv na vojno, ki je bila na Hrvaškem, kot dekleta brez hišnih ljubljenčkov. Prav tako pravijo, da otroci, ki imajo hišnega ljubljenčka, lažje izrazijo svoja čustva, prej poiščejo socialno podporo in tudi hitreje rešujejo nastale probleme v primerjavi z otroki brez hišnih ljubljenčkov. Covert et al. (1985) pravijo: »Prisotnost živali lahko prispeva k zmanjšanju agresije pri otrocih in poveča samozavest.« (Prav tam). Rezultati podobnih študij kažejo, da prisotnost živali, najpogosteje psa, zmanjšuje stres pri otrocih in jim pomaga tako pri izražanju čustev kot tudi izražanju misli.

Limond et al. (1997) so prepričani, da je ena izmed možnih razlag, zakaj otroci lažje izražajo svoja čustva in misli ob prisotnosti živali, ta, da je pes brez predsodkov in posledično otroci ne čutijo pritiska pri samorazkrivanju (angl. self-disclosure) (prav tam: 177). Tudi pri otrocih z Downovim sindromom, ki so bili v interakciji s psom, so opazili, da so neverbalni odzivi postajali boljši, pri verbalnih odzivih pa se je kazala večja korporativnost.

Vir: