Obisk v DSO Kamnik

Joži nam je poslala reportažo z obiskov. Takole piše: 

Z Arijem sva  lansko jesen začela obiskovati Dom starejših občanov v Kamniku. Na obisk prihajava vsakih 14 dni, zbere se med 10 in 20 uporabnikov, precej jih je z dementnega oddelka, večina je  tudi gibalno ovirana in so na vozičkih. Ker  se nekateri težko sklonijo, da bi pobožali Arija, pogosto še njega posadim v voziček in greva do vsakega uporabnika na božanje in nagrajevanje s priboljški. Čeprav so včasih uporabniki precej pasivni, pa osebje pripoveduje, da se nekateri dobesedno prerodijo, ko prideva in se razživijo pri igri s psom. Tako se  je zgodilo, da je z Arijem najbolj sodeloval gospod, ki prej po besedah terapevtke nekaj dni ni spregovoril niti besede in je odklanjal vsakršne aktivnosti.  Uporabniki so najbolj veseli, ko Ariju mečejo žogo in jo lovi ali jih popelje na sprehod, radi imajo, ko pokaževa trikce in me pogosto okregajo, da »matram psa«. Večina  je sicer imela psa pred prihodom v dom, a je bil pes praviloma  zunaj in priklenjeni na verigo, zato jih najbolj zanima, ali se Ari res nikoli ne polula v stanovanju in kolikokrat na dan morava na sprehod. V Kamniku odlično sodeluje zaposleno osebje in tudi obiskovalci, saj naju nekateri ustavijo pred izhodom in povedo, da njihov sorodnik ali sorodnica kasneje pripoveduje o psu, ki je bil na obisku.