Obisk v DSO Ribnica

Lepo sončne dopoldne nam je omogočilo, da so oskbovanci doma popeljali Viki tudi po terasi. Ni manjkalo smešnih prizorov, do izjave oskrbovanca: Ne, ne bom je peljal, nimam časa." Seveda jo je, nekaj pa je moral reči...Med oskrbovanci je prišlo kar do tekmovanja,  kdo bo prijazno psičko popeljal večkrat naokrog. Za spremstvo je bilo dobro poskrbljeno, predvsem smo bili pozorni, ker imajo mnogi med njimi težave z ravnotežjem.Tudi česanje Viki jim ni delalo prevelikih težav, nekaterim je pomagal Mišo, pa je šlo. Njihove take in drugačne podvige je Viki stoično prenašala, mislila pa si je svoje. Oskrbovanci so bili svojih uspehov veseli, prav razvedrili so se in to je bil namen današnjega obiska. Namreč: mnogim osamljenim, zaprtim samim vase in v svoj svet, prinesti nekaj lepega. In to je Mišotu in Viki v celoti uspelo.Po slabi uri druženja je utrujena psička dala vedeti, da ima za danes dovolj. Ulegla se je in po pasje rekla: pa še drugič!Ob slovesu ji je nek gopod v zahvalo ponudil plišastega psička, pa se še zmenila ni zanj, na igračko namreč...Z nami je bila tudi gospa Petra, ki je skrbno opazovala Mišino in Vikijino delo. Znanje, ki ga je in ga bo ob naslednjih obiskih še pridobila, bo uporabila pri pisanju diplomske naloge.Ob koncu še: osebje doma nas vedno zelo lepo sprejme, prav tako oskrbovanci.Vedno je lepo priti me prijazne in hvaležne ljudi, pa naj bodo mladi ali stari.Zapisal Matjaž