Področja terapije in aktivnosti s pomočjo živali

Avtor: Kristina Lovrinović

Področja, na katerih delujejo socialni delavci, so zelo široka in na številnih izmed njih lahko najdemo vzporednice s TSŽ in ASŽ. Spodaj navedena področja delovanja so značilna tako za socialno delo kot tudi za TSŽ in ASŽ:

  • delo s starostniki,
  • delo z mladostniki in socialno delo v šoli,
  • delo z zaporniki,
  • delo z osebami, ki so doživele spolno zlorabo,
  • zasvojenost.

Pomembno se mi zdi poudariti, da delovanje socialnega delavca ne sega le na področja sociale, temveč tudi na številna druga področja. »Socialni delavci imajo na vseh področjih prakse ključno vlogo pri povezovanju ljudi z obstoječimi viri. To pomeni, da ni dovolj, če socialni delavec dobro pozna samo svoje področje dela, temveč mora imeti dovolj znanja tudi o značilnostih drugih področij, da bi lahko dal uporabnikom ustrezne informacije o vseh razpoložljivih virih.« (Morales, Sheafor 1986:120 v Miloševič Arnold, Poštrak 2003: 114).

Podobno mnenje izrazi tudi Miloševič Arnold (2006: 18), ko pravi, da imajo socialni delavci ne glede na področje prakse, kjer delajo, ključno vlogo pri tem, da je ljudem omogočen dostop do različnih oblik pomoči, storitev in dajatev, ki jih ti potrebujejo. Poudari, da mora vsak socialni delavec dobro poznati ne le svoje ožje področje dela, temveč tudi bistvene značilnosti drugih področij.

TSŽ in ASŽ nista področji, ki bi ju morda na prvi pogled povezali s socialnim delom, vendar ju zaradi tega ne smemo spregledati in sta eden izmed razpoložljivih virov, ki bi ga lahko uporabili pri delu z uporabniki. Pogoj, da socialni delavec ponudi uporabniku TSŽ ali ASŽ, je, kot sem že omenila pri razlagi modelov, seznanjenost s področjem psihologije odnosov med živaljo in človekom.

Vključitev TSŽ v prakso socialnega dela ponuja edinstvene možnosti za povečanje motivacije pri uporabnikih, sodelovanja pri gradnji odnosov in ponovne vključitve v skupnost.

»Medsebojno učenje med uporabniki in živalmi lahko prispeva k večjemu občutku samoučinkovitosti, samokontrole kot tudi izboljšanju kakovosti potrpežljivosti, prijaznosti in empatije do živali in drugih ljudi.« (Tedeschi et al. 2005: 66).

Vir: