Pravilnik o računovodstvu

1
Na podlagi 26. člena Zakona o društvih (Ur. L. 61/06), statuta društva ter v skladu
z Določili Uvoda v slovenske računovodske standarde in Slovenskega
računovodskega standarda 2006 SRS33 (Uradni list RS št. 118/05) je občni zbor
Slovenskega društva za terapijo s pomočjo živali - Ambasadorji nasmeha, Topniška
45, 1000 Ljubljana, dne 21.2.2008 sprejel
PRAVILNIK O RAČUNOVODSTVU
Slovenskega društva za terapijo s pomočjo živali –
Ambasadorji nasmeha
I.   SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Računovodstvo zagotavlja pravilne in resnične podatke oziroma informacije o
stanju sredstev in obveznosti Slovenskega društva za terapijo s pomočjo živali -
Ambasadorji nasmeha (sledi društva) ter o porabi teh sredstev na način, ki
zagotavlja vse potrebne informacije financerjem posameznih aktivnost društva,
donatorjem, posameznim organizacijskim enotam – podružnicam ter zunanjim
institucijam kot sta AJPES in DURS. 
 
2. člen
Ta pravilnik ureja organiziranost in delovanje računovodstva za društvo kot celoto.
 
3. člen
Društvo vodi poslovne knjige v skladu z načeli dvostavnega knjigovodstva.
 
4. člen  
Društvo upošteva pri pripravi računovodskih izkazov splošna pravila o vrednotenju:
časovno neomejenost delovanja, dosledno  stanovitnost in nastanek poslovnega
dogodka. 
Pri izkazovanju prihodkov od  članarin upošteva načelo plačane realizacije,
neplačane članarine se na datum bilance stanja izkažejo na kratkoročnih časovnih
razmejitvah do njihovega poplačila ali odpisa na osnovi izbrisa  člana iz  članstva
društva. 
Društvo sestavi na podlagi podatkov, v poslovnih knjigah, in popisa na koncu 
obračunskega obdobja letno poročilo, ki obsega: 
-  bilanco stanja, ki izkazuje stanje sredstev in obveznosti do njihovih virov na
koncu obračunskega obdobja, ter 
-  izkaz poslovnega izida,  ki izkazuje stroške, donose, prihodke in presežek
prihodkov ali presežek odhodkov v obračunskem obdobju. 
Sestavi se tudi računovodsko poročilo, ki podrobneje razčlenjuje postavke 2
prihodkov in odhodkov društva in pa poslovno poročilo. 
Vodenje poslovnih knjig in sestava letnega poročila sta v skladu z računovodskim
standardom za društva(SRS), kadar pa pri računovodskem obravnavanju poslovnih
dogodkov SRS  ni po svoji vsebini specifičen, se uporabljajo pravila, določena s
splošnimi Slovenskimi računovodskimi standardi in predpisi.
5. člen
V posameznih poglavjih tega pravilnika se obravnavajo: 
•  splošne določbe, 
•  organiziranost in delovanje računovodstva, 
•  knjigovodske listine in poslovne knjige, 
•  popis sredstev in obveznosti do virov sredstev, 
•  računovodski izkazi s pojasnili, 
•  hranjenje knjigovodskih listin, poslovnih knjig in letnih poročil, 
•  izkazovanje in vrednotenje postavk v računovodskih izkazih, 
•  končne določbe. 
II.    ORGANIZIRANOST IN DELOVANJE RAČUNOVODSTVA
6. člen
Računovodstvo je organizirano deloma v  okviru predsedstva društva in pri
zunanjem pogodbenem sodelavcu – računovodskem servisu. 
Sestoji se iz: 
•  računovodstva glavne knjige (finančnega računovodstva), 
•  računovodstva terjatev in obveznosti, 
• računovodstva blagajniškega poslovanja društva,
•  računovodstva prihodkov in odhodkov društva, 
•  računovodstva osnovnih sredstev. 
 
7. člen
Stroški in prihodki društva se spremljajo v društvu.
 
8. člen
Dela in naloge ter odgovornosti posameznih  članov društva, ki so pooblaščeni za
izvajanje posameznih aktivnosti za društvo so opredeljene s temeljnim aktom
društva. 
Prav tako so s temeljnim aktom opredeljene pristojnosti in odgovornosti drugih
sodelujočih pri delovanju društva in pri komuniciranju z računovodskim  servisom. 
Obveznosti in odgovornosti zunanjega pogodbenega izvajalca računovodskih del so: 
•  Glavno računovodstvo oz. finančno računovodstvo organizira in vodi na način, ki
bo zagotavljal potrebne podatke pri poslovnem odločanju in omogočal: 
1/ pravilno in pravočasno obveščanje o doseženih rezultatih poslovanja za  
društvo; 
2/ vpogled v poslovanje in razpolaganje s sredstvi društva. 
•  Vodi poslovne knjige in sicer glavno  knjigo in dobaviteljev, knjigo prejetih
računov za DDV, knjigo izdanih računov za DDV, knjigo osnovnih sredstev. Za 3
verodostojnost in pravilnost listin odgovarja društvo, oz. njegovi pooblaščenci. 
•  Sestavlja obračune DDV, poročila za DURS, AJPES in druge zainteresirane
stranke v skladu z naročilom predsedstva društva. 
•  Spremlja in uporablja predpise ter pravilnike s področja računovodstva in financ
ter davčne zakonodaje in informira odgovorne v društvu o novostih na tem
področju; 
•  pravilno izvaja knjiženje in arhiviranje; 
•  ugotavlja periodične obveznosti za plačilo vseh vrst dajatev; 
•  obdobno obvešča o stanju sredstev in njihovih  virov, prihodkih, odhodkih in
poslovnem  zidu; 
Ne glede na to, da se del računovodskih nalog opravlja na sedežu društva, se vsa
računovodska opravila izvajajo po navodilih odgovorne osebe v računovodskem
servisu. 
III. KNJIGOVODSKE LISTINE IN POSLOVNE KNJIGE
Knjigovodske listine
9. člen
Knjigovodska listina se sestavi za vsak poslovni dogodek, ki se v zvezi s
poslovanjem društva pokaže v spremembi sredstev ali obveznosti do virov sredstev
ali pa v nastanku odhodkov ali prihodkov. 
10. člen
Izvirno knjigovodsko listino o poslovnem dogodku na kraju in ob  času njegovega
nastanka osebe, ki sodelujejo pri njem, vsebuje pa najmanj naslednje: 
•  podatke o družbi, pri kateri nastajajo poslovni dogodki, in o odgovornih osebah, 
•  podatke o poslovnem dogodku, 
•  v denarju izražen obseg sprememb zaradi poslovnega dogodka, 
•  podatke o kraju in datumu izdaje knjigovodskih listin ter  
•  opredelitve oseb, pooblaščenih za podpisovanje takih knjigovodskih listin. 
11. člen
Izpeljana knjigovodska listina je knjigovodska listina, sestavljena v zunanjem 
računovodstvu oziroma na sedežu društva, ki obravnava knjigovodske podatke, in
sicer na podlagi knjigovodskih podatkov iz izvirnih knjigovodskih listin. 
 
12. člen
Za vsako knjigovodsko listino, sestavljeno v društvu, osebe, odgovorne za njeno
resničnost in verodostojnost, s  svojimi podpisi potrdijo, da je prikaz poslovnega
dogodka pravilen in se sme uporabiti pri knjigovodskem obravnavanju podatkov. 
 
13. člen
Besedila in številke v knjigovodskih listinah se ne smejo popravljati tako, da bi
postala njihova verodostojnost dvomljiva. Popravljajo se s prečrtavanjem prvotnih
besedil oziroma številk. Popravek opravi oseba,  ki  je  izdala  knjigovodsko  listino. 4
Blagajniške in druge listine, ki izpričujejo denarne poslovne dogodke, se sploh ne
smejo popravljati, ampak se uničijo in sestavijo nove. 
14. člen
Knjigovodska listina mora biti pred knjiženjem opremljena z ustreznimi podlagami,
ki utemeljujejo poslovni dogodek. 
Pravilnost in točnost knjigovodskih listin preverja za to odgovorna oseba. Oseba,
pooblaščena za kontroliranje, preveri, 
•  ali je odgovorna oseba s svojim podpisom na listini potrdila, da je prikaz
poslovnega dogodka v listini pravilen, 
•  ali je odgovorna oseba s svojim podpisom na listini potrdila odgovornost za
stroške, ki jih je povzročil poslovni dogodek, in hkrati odredila, katero stroškovno
mesto bremenijo, 
•  ali je pooblaščeni delavec izdal ustrezni pisni nalog za izplačilo. 
 
Gibanje knjigovodskih listin 
15. člen
Ustrezno likvidirane knjigovodske listine se končno posredujejo v računovodski
servis v knjiženje. 
 
16. člen
Nalogi za knjiženje morajo biti oštevilčeni z nepretrganim zaporedjem številk od 1
naprej za vsako poslovno leto, po skupinah temeljnic.  
Poslovne knjige
17. člen
Društvo vodi poslovne knjige po načelih dvostavnega knjigovodstva, deloma na
sedežu društva, deloma pa v računovodskem servisu. Vse poslovne knjige se vodijo
računalniško. 
18. člen
Temeljni knjigi, ki ju za družbo vodi zunanje računovodstvo, sta 
•  dnevnik in 
•  glavna knjiga. 
Pomožne knjige so analitične evidence in druge pomožne knjige. Analitične
evidence so razčlenitve temeljnih kontov glavne knjige. Na sedežu  društva se vodi
blagajniško poslovanje in evidenca  članov, pri zunanjem računovodstvu pa:
evidence dobaviteljev, knjiga prejetih računov za DDV in knjiga izdanih računov za
DDV, register opredmetenih osnovnih  sredstev in neopredmetenih dolgoročnih
sredstev. 
19. člen
Kontni načrt društva v osnovi izhaja iz predloga, ki ga je pripravil in sprejel SIR.  5
20. člen
Poslovne knjige se odpirajo in zaključujejo vsako poslovno leto. Izjemi sta register
osnovnih sredstev in analitična evidenca osnovnih sredstev, katerih odpiranje in
zaključevanje nista vezani na poslovno leto.  Ti poslovni knjigi sta odprti in se
vodita, dokler se opredmetena osnovna sredstva uporabljajo. 
Po  vseh  knjiženjih  za  poslovno  leto  in  kontroliranju izkazanih stanj se poslovne
knjige zaključijo. 
Glavno knjigo in dnevnik, vodena računalniško, je treba ob koncu  poslovnega leta
zaključiti, odtisniti, zvezati in odložiti. Poslovne knjige se zaključujejo
računalniško. 
Prav tako je treba ob koncu poslovnega leta zaključiti, odtisniti, zvezati in odložiti
pomožne knjige članov in dobaviteljev ter osnovnih sredstev.  
Knjige prejetih računov in knjige izdanih računov po ZDDV se zaključijo, odtisnejo
in odložijo v rokih, kot so določeni v ZDDV. 
IV.   POPIS SREDSTEV IN  OBVEZNOSTI DO NJIHOVIH VIROV
21. člen
Popis sredstev in obveznosti do njihovih virov se izvede najmanj enkrat letno v
skladu z izdanimi navodili. Po sklepu predsedstva društva se formira ena ali več
popisnih komisij. Popisne liste sestavijo v skladu  z SRS 33, podpišejo jih osebe, ki
so opravile popis in predsednik društva.  Člani popisne komisije so odgovorni za
resničnost s popisom ugotovljenega stanja, pravilno sestavo listov in pravilnost
poročila o popisu. Po popisu sestavi komisija poročilo o popisu, ki vsebuje mnenje
o ugotovljenih primanjkljajih in presežkih  in ga izroči računovodstvu, da se na
podlagi popisa in sklepov uskladi knjigovodsko stanje sredstev in njihovih virov z
dejanskim stanjem. Uskladitev se opravi s stanjem 31. december.
V primeru, da ni predmeta popisa ali dolgov, se popis ne izvede.
V.   RAČUNOVODSKI IZKAZI S POJASNILI IN POSLOVNA POROČILA
22. člen
Poslovno leto je enako koledarskemu. 
23. člen
V skladu s Slovenskim računovodskim standardom 33 mora društvo sestaviti letno
poročilo. Sestavljeno je iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida ter
računovodskega poročila. 
Organom društva ga je dolžna predložiti v treh mesecih po koncu poslovnega leta. 
Postavke v bilanci stanja so prikazane po neodpisani vrednosti kot razliki med 
celotno vrednostjo in popravkom vrednosti. 
VI.  HRANJENJE KNJIGOVODSKIH LISTIN, POSLOVNIH KNJIG IN LETNIH POROČIL
24. člen
Knjigovodske listine se hranijo takole: 
1.  letni računovodski izkazi trajno; 
2.    izdani  in  prejeti  računi, knjigovodske listine o plačilih in izplačilih, ter druge 6
listine, s katerimi se dokazuje obračun in plačilo DDV ter odbitek vstopnega DDV,
deset let; 
3.  ostale knjigovodske listine, na podlagi katerih se knjiži, in z zakonom
predpisane listine pet let, 
4.  ostale knjigovodske listine plačilnega prometa tri leta, 
5.  Pomožni obračuni in podobne knjigovodske listine dve leti. 
 
Družba hrani knjigovodske listine v papirni obliki. Knjigovodske listine se redno
odlagajo v glavnem in pomožnih knjigovodstvih, kjer so se prej evidentirale,
najkasneje v  8 dneh po evidentiranju. 
25. člen
Med poslovnim letom in po zaključku leta se knjigovodske listine odlagajo v 
registratorje. Na naslovnici registratorja se označi njegova vsebina: firma družbe,
vrsta knjigovodskih listin, zaporedne številke listin (od…do…), obdobje oziroma
leto, na katero se nanašajo. 
Knjigovodske listine, ki so bile posredovane v računovodski servis, se hranijo in za
njih odgovarja družba za vodenje računovodstva. V primeru prekinitve pogodbe se
predaja dokumentacije društvu posebej dogovori. 
 
26. člen
Poslovne knjige se hranijo takole: 
•  glavna knjiga in dnevnik trajno 
•  pomožne knjige pet let. 
Dnevnik se odtisne najmanj enkrat letno, ob koncu poslovnega leta. 
 
VII. IZKAZOVANJE IN VREDNOTENJE POSTAVK V RAČUNOVODSKIH IZKAZIH
 
27. člen
Pri izkazovanju in vrednotenju postavk se neposredno uporabljajo standardi, razen
pri vrednotenju postavk, pri katerih dajejo standardi društvu možnost izbire med
različnimi načini vrednotenja. 
 
Osnovna sredstva
28. člen
Društvo samostojno določa letne amortizacijske stopnje glede na dobo koristnosti
posameznega osnovnega sredstva. Ta je odvisna od 
•  pričakovanega fizičnega izrabljanja, 
•  pričakovanega tehničnega staranja,  
•  pričakovanega ekonomskega staranja, 
•  pričakovanih zakonskih in drugih omejitev uporabe 
Kot dobo koristnosti posameznega sredstva je treba upoštevati dobo, bila glede na
posameznega izmed naštetih dejavnikov najkrajša. 
Društvo vsake tri leta, tekom opravljanja popisa osnovnih sredstev, preverja dobo 7
koristnosti osnovnih sredstev, amortizacijske stopnje pa, glede na to preračuna za
sedanja in bodoča obdobja, če so pričakovanja bistveno drugačna od ocen. Učinek
take spremembe opiše v poročilu v obračunskem obdobju, v katerem pride do nje. 
 
29. člen
Družba uporablja metodo enakomernega  časovnega amortiziranja. Znotraj
poslovnega leta se letna amortizacija razdeli glede na pretečene mesece uporabe. 
Amortizacija se obračunava posamično. Datum pričetka uporabe osnovnega
sredstva je zapisan na dokumentu o nabavi osnovnega sredstva in ga zapiše
odgovorni za likvidacijo dokumenta o nabavi. 
Obračunana amortizacija s izkaže v breme društvenega sklada za osnovna sredstva,
ki je bil oblikovan ob nakupu osnovnega sredstva iz lastnih virov  društva. 
Dolgoročne terjatve in finančne naložbe
30. člen
Dolgoročne terjatve in finančne naložbe zajemajo knjigovodsko vrednost
dolgoročnih terjatev in naložb, ki jih ima društvo na datum bilance stanja. Tisti
zneski dolgoročnih terjatev in naložb, ki zapadejo v odplačilo v naslednjem letu po
datumu bilanciranja se izkažejo kot kratkoročni. 
 
Terjatve
31. člen
Terjatve do  članov in kupcev zajemajo knjigovodsko vrednost kratkoročnih 
terjatev do članov in kupcev na dan bilanciranja, ki še niso plačane.  
Denarna sredstva
32. člen
V društvu se vodi glavna blagajna. Zastopnik društva po potrebi določi s sklepom
blagajniški maksimum,ki velja do preklica. Vsa prejeta gotovina v obliki prispevkov
članov ob različnih prireditvah se sprejme v blagajno društva in se uporabi za
kritje stroškov prireditev na podlagi ustreznih dokumentov po sklepu predsednika
društva. 
Društveni sklad
33. člen
zajema znesek društvenega sklada za osnovna sredstva, presežek prihodkov,
razporejen za določene namene, ali presežek odhodkov, kot odbitna  postavka.
Predstavlja znesek razlike med (večjo) vrednostjo sredstev skupaj z aktivnimi
časovnimi razmejitvami in vrednostjo dolgov skupaj s pasivnimi  časovnimi
razmejitvami. 
 
Kratkoročni dolgovi 
34. člen
Izkazuje zneske kratkoročnih dolgov na dan bilanciranja ter tiste zneske 8
dolgoročnih dolgov do  članov in do dobaviteljev, ki zapadejo v plačilo v
naslednjem obračunskem obdobju. 
Kratkoročne časovne razmejitve
35. člen
Zajemajo med drugim zneske neplačanih članarin do datuma bilance stanja. 
 
Stroški
36. člen
Stroški v glavnem knjigovodstvu so razčlenjeni v skladu s potrebami društva na
področju sestavljanja poročil o porabi sredstev posameznih financerjev. 
Prihodki
37. člen
Prihodki so v glavnem knjigovodstvu razčlenjeni po posameznih financerjih oz.
skupinah, da se omogoči sestavljanje poročil za zunanje in notranje uporabnike
poročil. 
 
VIII. PREMOŽENJE DRUŠTVA
38. člen
Društvo  pridobiva sredstva za svoje delovanje iz naslednjih virov:
- članarine in prispevki članov, dotacije iz proračunskih, lokalnih in drugih javnih sredstev,
- dotacije drugih fundacij, skladov in ustanov,
- dohodki od pridobitne dejavnosti,
- dohodki od prireditev,
- donacije drugih pravnih in fizičnih oseb,
- darila in volila,
- drugi dohodki,
- prostovoljno delo članov.
Če društvo pri opravljanju svoje dejavnosti ustvari presežek prihodkov nad odhodki, ga mora
porabiti za izvajanje dejavnosti, za katero je bilo ustanovljeno.
39. člen
Društvo svojega premoženja ne sme deliti članom društva.
IX.   OSTALE DOLOČBE
40. člen
Zadolžena oseba v računovodskem servisu je pooblaščena, da po potrebi izdaja
podrobnejša navodila za izvajanje tega pravilnika, ob predhodnem naročilu
predsednika društva. 
41. člen
Poslovna skrivnost
Računovodski podatki o poslovnih skrivnostih se ne smejo dajati nepooblaščenim
osebam.  9
42. člen.
Blagajniški maksimum
Zastopnik društva po potrebi določi s sklepom blagajniški  maksimum,ki velja do
preklica. 
43. člen
Ta pravilnik začne veljati, ko ga sprejme občni zbor društva, uporablja pa se od 1.
januarja 2008. 
44. člen
Spremembe in dopolnitve tega pravilnika se sprejemajo na način kot sam pravilnik. 
  
Ljubljana, dne 21.2.2008. 
Pripravila:
Katarina Vertin
Ambasadorji nasmeha
Predsednica Špela Juršič