Sklepi in predlogi

Avtor: Kristina Lovrinović

SKLEPI

  • Večina strokovnjakov se s področjem TSŽ in ASŽ ukvarja pet ali več let, kar nakazuje na to, da se je ta dejavnost v Sloveniji razširila predvsem v zadnjih letih.
  • S TSŽ in ASŽ se večinoma ukvarjajo osebe, ki so izobražene s področja pedagogike in medicine.
  • Večina je delo na področju TSŽ in področju ASŽ neposredno povezala s koncepti svoje stroke.
  • Da bi obogatili svoje znanje, se udeležujejo različnih seminarjev s področja TSŽ in področja ASŽ. Svoje znanje črpajo iz tuje strokovne literature, kar nakazuje na primanjkljaj strokovne literature v slovenskem jeziku.
  • V Sloveniji se je v zadnjih letih področje TSŽ in ASŽ začelo bolje razvijati, vendar vseeno velja za premalo izkoriščeno in prepoznavno tako med strokovnjaki kot uporabniki. Ena izmed slabosti na področju TSŽ in ASŽ v Sloveniji je tudi ta, da se s to dejavnostjo ukvarjajo nekvalificirani posamezniki.
  • Večina v svoje delo vključuje tako TSŽ kot tudi ASŽ. Nekateri dajejo večji poudarek TSŽ, drugi ASŽ.
  • Le manjšina uporablja merske instrumente pri merjenju uspešnosti. Večina se zanaša samo na oceno staršev, ki poročajo o napredku, in na lastna opažanja.
  • Večina jih meni, da je socialni delavec usposobljen za delo na področju TSŽ in ASŽ, vendar le pod pogojem, da se vključi v izobraževanja s tega področja.
  • Najpogosteje se v delo vključuje pse, mačke in konje.
  • Primerno žival za TSŽ in ASŽ izberejo tako, da so pozorni na odziv uporabnika ob stiku z živaljo, karakter živali ter na težavo, s katero se uporabnik sooča. Vsi strokovnjaki skrbijo za dobro počutje živali.
  • Uporabniki so različni, najpogosteje sodelujejo z otroki s posebnimi potrebami in drugimi težavami ter starostniki.
  • Opaznih je veliko pozitivnih sprememb, zlasti na področju socializacije, motorike in kognicije. Med negativnimi izkušnjami, ki so bile povezane z neprimernim vedenjem živali, je bil izpostavljen ugriz.
  • Strokovnjaki najpogosteje sodelujejo s šolami, vrtci, zavodi in centri. Najpogosteje sodelujejo s strokovnjaki, kot so: učitelji in vzgojitelji.

PREDLOGI

Glede na prebrano literaturo in pogovore s strokovnjaki bi podala naslednje predloge, za katere upam, da bodo nekega dne tudi uresničeni:

  • Več strokovne literature in prevodov s področja TSŽ in ASŽ v slovenskem jeziku.
  • Študente Fakultete za socialno delo je potrebno seznaniti s pomembnostjo človeškoživalske naveze.
  • Da se Fakulteta za socialno delo pozanima, na kakšen način ostale fakultete za socialno delo po svetu že vključujejo v svoj kurikulum delo z živalmi.
  • Ozaveščanje strokovnjakov o prednostih, ki jih lahko prinaša vključitev TSŽ in ASŽ v njihovo delo.
  • Organiziranje seminarjev, ki bi strokovnjakom pokazali, na kakšen način lahko TSŽ in ASŽ vključijo v svoje delo.
  • Informiranje uporabnikov o prednosti vključevanja v programe TSŽ in ASŽ.
  • Povečati je potrebno sodelovanje med ustanovami, ki že izvajajo TSŽ in ASŽ, in tistimi, ki tega še ne izvajajo.
  • Zagotoviti, da se s področjem TSŽ in ASŽ lahko ukvarjajo samo posamezniki, ki so opravili ustrezno izobraževanje s tega področja.

Vir: