Špela in Sai z Anjo v DCA Bežigrad

Že tretje leto s Saiem spremljava deklico Anjo, ki ima težave z eno od oblik epilepsije.
Prvi dve leti sta nama družbo delala tudi Katarina in Jaka, potem pa je Katarina odšla na porodniško in sva s Saiem delo nadaljevala sama. Ker v OŠ Jela Janežiča v Škofji Loki nismo imeli več možnosti za srečevanje, smo se preselili v naše društvene prostore v Ljubljani za Bežigradom. Tja sedaj Anja redno (vsake 14 dni) prihaja skupaj s staršema, česar smo še posebej veseli. Ker poleg ni več prisotne terapevtke, so se naše terapije spremenile v aktivnosti in tako sedaj preživljamo po debelo uro ob ukvarjanju s Saiem - metanjem žogice, dajanju priboljškov, učenju trikcev, branju in pisanju o kužkih, risanju,... skratka, nikoli nam ni dolgčas. Ker imamo tu na voljo precej manj opreme, s katero smo si prej lahko pomagali pri različnih vajah (valji za sedet, različni pripomočki za izboljševanje motoričnih lastnosti,...), komaj čakamo, da se bo društvo opremilo z nekaj zanimivimi pripomočki.
Ves naš dosedanji trud se je več kot obrestoval, saj imajo v Anjini družini od lanskega poletja novo štirinožno članico Alano (parson terierka), ki se je, kljub začetnemu strahu njene mame pred psi, že vsem zasidrala globoko pod kožo. Ja, lahko bi rekli, da smo "ubili dve muhi na en mah", saj smo s pomočjo terapije za Anjo, pomagali tudi njeni mami, da se znebi strahu pred psi.