Ste pozabili na smeh? – živali so najboljše zdravilo

NAVODILO ZA UPORABO

Zdravilo:

    Generično: canis therapis
    Ime zdravila: terapevtski pes

Ime in naslov proizvajalca in imetnika dovoljenja za promet:

    Ambasadorji nasmeha, Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali.
    Topniška 45, 1000 Ljubljana

Na voljo v naslednjih oblikah/odmerkih:

Skoraj neskončno število različic od 3-kilogramskih čivav do 70-kilogramskih bernardincev.. Med bolj priljubljene oblike sodijo koliji, labradorci in drugi z mehko, puhasto dlako, ki omogoča izvrstno taktilno stimulacijo.

Klasifikacija:

    Anksiolitik, antidepresiv, analgetik, antihipertenziv

Delovanje/uporaba:

  • Priporočljivo za ublažitev depresije, tesnobe in stresa pri bolnikih (učinkovito v domačem in        bolnišničnem okolju) 
  • Lahko spodbuja spontano izvajanje vaj ROM (območje gibanja), zlasti z roko. Lahko sprošča kontrakture, ki so posledica artritisa.
  • Poveča motivacijo, da se bolnik zjutraj spravi iz postelje.
  • Znižuje krvni tlak.
  • Zmanjšuje tveganje za sindrom „nemoči/brezupa“.
  • Glede na opažanja, poveča zavedanje pri osebah s kognitivnimi motnjami.
  • Spodbuja socialno interakcijo, spomin

Stranski učinki/neželeni odzivi:

Pri nekaterih bolnikih je bilo opaziti alergične reakcije, strah in tesnobo. Nekateri bolniki lahko postanejo odvisni od zdravila, vendar ta učinek ni nujno neželen. Spet drugi bolniki se lahko prekomerno odzivajo na zdravilo; v takem primeru zadošča manjši odmerek.

Odmerjanje/način uporabe:

Priporočljiva je zunanja uporaba, najbolje nekje med naročjem in dlanjo roke. Mokra aplikacija na lice se je prav tako izkazala za učinkovito. Običajno predpisano brez omejitve pogostosti aplikacije.

Odgovornosti osebja pri tem zdravilu:

  • Ocena terapevtske učinkovitosti: povečanje števila nasmeškov, socialnih stikov in več telesnega gibanja; zmanjšanje krvnega talka, tesnobe in osamljenosti.
  • Zagotavljanje mirnega okolja za uporabo zdravila. Najboljše rezultate omogoča součinkovanje enega na enega brez večjih oziroma nepotrebnih prekinitev.
  • Ocena potrebnega odmerka. Nekateri bolniki niso kos prekomerni stimulaciji in jim bolj koristi manjši odmerek podobnega zdravila, kot je na primer kletka s pisanimi pticami v dnevnem prostoru.
  • Preverjanje bolnikove anamneze pred uporabo zdravila glede preobčutljivosti in fobij. Če je mogoče, se je o bolnikovem preteklem odzivanju na živali treba posvetovati z njegovim sorodnikom ali prijateljem.
  • Ocena morebitnih znakov preobčutljivosti ali strahu.
  • Aktivno sodelovanje pri načrtovanju in izvedbi terapije.

Tina Kremesec po Roberta Taylor, 1995 (original)