Terapija s pomočjo živali v svetovanju

Avtor: Kristina Lovrinović

Socialni delavci pri svojem delu vse bolj izhajajo iz psihologije ter uporabljajo psihološke metode in pristope. Veliko metod, ki jih uporabljajo v socialnem delu, kot je na primer svetovanje v socialnem delu, izhaja iz psihologije in psihoterapije (http://www.uwindsor.ca/criticalsocialwork/critical-social-work-%E2%80%93-considerations-and-suggestions). Svetovanje in terapija se definirata kot raziskovanje in soustvarjanje zgodb, ki dajeta življenju smisel. Temeljita na razumevanju, sporazumevanju, dogovoru, spoštovanju edinstvenosti človeka in družine (Čačinovič Vogrinčič 2000: 82). TSŽ je terapevtski način, ki ima cilje, ki so skladni s celotno bazično orientacijo psihološkega svetovanja. Spodbuja in pospešuje motivacijo, izboljšuje odnos med terapevtom in pacientom. Stimulira osebo, da je pozorna na opravilo, in krepi pozitivne pacientove spremembe. Brez dvoma TSŽ nudi številne možnosti in tehnike, ki jih je mogoče uporabiti v individualni, skupinski ali družinski terapiji (Marinšek, Tušak 2007: 145).

Svetovalne tehnike s pomočjo živali:

  • dajanje in prejemanje ljubezni, ko osebe živali držijo, jih božajo in stiskajo k sebi;
  • naučiti se nežnega ravnanja z živalmi;
  • naučiti se komunikacije z živalmi;
  • naučiti se učiti živali;
  • opaziti in upoštevati živalske odzive na človekovo vedenje;
  • posploševanje živalskega vedenja v človeške razmere;
  • skrb za nego živali – čiščenje, krtačenje;
  • naučiti se za žival skrbeti, jo hraniti in ljubkovati;
  • govoriti z živaljo;
  • govoriti o živalih;
  • pridobivati znanje o določeni živali in o drugih živalih;
  • razširjati živalske zgodbe;
  • slediti sekvencam v inštrukcijah z delom pri živalih;
  • vedeti, ali žival ve za naše povelje;
  • naučiti se hraniti živali in zanje skrbeti;
  • kontrolirati živalsko gibanje;
  • priklicati informacije o živalih;
  • predstaviti živali drugim;
  • priklicati informacije o živalih – pacientovih prejšnjih in zdajšnjih ljubljenčkih;
  • razpravljati, kako se žival počuti v določenih situacijah;
  • spoznavati načine živalskega vedenja;
  • napovedati živalsko vedenje;
  • razvijati načrt sodelovanja, ko hočemo kaj doseči z živaljo.

(Prav tam: 148).

Zgoraj naštete tehnike TSŽ lahko vtkemo v celoten proces svetovanja in z njihovo pomočjo si lahko pomagamo doseči raznolike psihosocialne cilje. Na primer, če želimo izboljšati socialne veščine uporabnika, mu lahko omogočimo interakcijo s psom tako, da uporabnik skrbi za psa, se z njim igra in uči žival raznih ukazov in trikov. Uporabnik lahko opiše ali demonstrira dosežke nekomu drugemu ali pa nauči drugo osebo istih sposobnosti. Poveča se lahko tudi samospoštovanje pri uporabniku, s tem ko uspešno dokonča težko nalogo skupaj s terapevtsko živaljo, kot je na primer čiščenje konjskih kopit ali učenje psa preprostih ali bolj kompleksnih spretnostnih ukazov (Chandler 2012: 173).

Vir: