Vključevanje aktivnosti s pomočjo psa v program razvojnega oddelka

Božena B. Vadnu

Kot specialna pedagoginja delam s skupino predšolskih otrok s posebnimi potrebami, ki so v vrtcu vključeni v prilagojen program. Otroci imajo različne ovire, motnje in primanjkljaje na posameznih področjih, zato za vsakega otroka izvajamo individualni program, ki je prilagojen njegovim sposobnostim. Ideja o vključitvi aktivnosti s pomočjo psa v program skupine je zorela ob prebiranju prispevkov o zadovoljstvu in pozitivnih učinkih obiskov živali pri hospitaliziranih otrocih, starostnikih v domovih starejših občanov in šolah. Možnost uresničitve smo našli v sodelovanju s prostovoljci društva »Ambasadorji nasmeha« iz Ljubljane.

Srečno naključje, da ima svoj dom v bližini našega vrtca, je k nam pripeljalo psa Sky-a  in njegovo vodnico Uršo. Po uvodnem srečanju, na katerem so terapevtski par spoznali tudi starši naših otrok, smo se skozi šolsko leto srečevali ob četrtkih dopoldne, vsakih štirinajst dni. Čeprav smo se »spoznali« že preko fotografij, nas je Sky v živo osupnil s svojo mogočno pojavo. V dejavnost smo vključili še gibalno ovirano deklico iz večinske skupine, ki se nam je pridružila s svojo spremljevalko. Naš osnovni namen je bil, da  otroci izgubijo strah pred psom,  se ob njem sproščeno počutijo in veselijo njegovih  obiskov. Sky je bil s svojo dobrodušnostjo in potrpežljivostjo že po nekaj obiskih v skupini sprejet, otroci pa po začetni vznemirjenosti sproščeni in motivirani za igro.

Začeli smo seveda s spoznavanjem in nekateri otroci so ga poklicali po imenu. Opazovali in zabavali smo se ob dejavnostih, ki jih je ubogljivo izvajal na besedo vodnice. Spremljali smo njegovo gibanje, dihanje,  pitje vode in hrustanje pasjih piškotkov.  Sprva smo previdno potipali dolgo belo in rjavo dlako.  Kako se psu približati, opazovati njegovo razpoloženje in odzive, predvideti njegova premikanja – vse to je bilo povsem novo tudi za naju s sodelavko. Vodnica nam je veliko povedala  o njegovih prijetnih lastnostih (pes je pasme tornjak-bosanski pastirski pes) in navadah. Ker je po naravi bolj počasen, neroden in rad poležava, smo se šalili, da je ravno pravšnji za dinamiko naše skupine! Predvsem zaradi njegove velikosti in teže pa smo posebej močno zaznali vsak njegov premik, vstajanje in posedanje.

Sky je imel ob prihodu v vrtec svoj  protokol: pred igralnico mu je vodnica obrisala šape in okrog vratu privezala  ruto z logotipom društva, kar je pomenilo, da je na »službeni dolžnosti«. Sprehodil se je po igralnici in z dotikom smrčka pozdravil vsakega otroka. Otroci so bili ob njegovem  prihodu prijetno vznemirjeni.

V nadaljevanju  srečanja smo kombinirali individualno delo s skupinskim igranjem in opazovanjem aktivnosti ter pri tem upoštevali odzive otrok. Urša je vodila psa v različnih položajih, strokovne delavke pa smo z vsakim otrokom glede na njegove  posebnosti in sposobnosti  iskale in izvajale dejavnosti, s katerimi bi s pomočjo psa lahko podprli njegov razvoj na različnih področjih. Tako smo preizkušali aktivnosti in položaje za podporo razvoju motorike (npr. opora telesu v različnih položajihusklajeno delovanje obeh rokutrjevanje ravnotežjarazvijanje fine motorike – pripenjanje, odvezovanje, prijem, spust).

Sky se je izkazal kot odličen motivator za otroke na področju govora  in komunikacije (pozdravljanje, posnemanje glasov, klicanje po imenu, dajanje navodil: vstani, pridi, daj šapo, na-ob hranjenju, sedi…). No, ob tem, kdo je koga vodil po igralnici v smislu načrtovanja poti in orientacije v prostoru, smo se pa nasmejali!

Otroke smo navajali tudi na primeren odnosa do živali: kako se mu približamo, kje ga lahko božamo, kaj mu paše in  česa ne smemo. Igro smo tudi prekinili, kadar je skrbna vodnica  opazila, da je pes utrujen ali vznemirjen. Včasih pa se je kar sam odpravil k vratom in s tem pokazal, da mu je dovolj.

Otrokom, še posebej tistim s težkimi motnjami, je telesni stik s psom omogočal doživljanje močnih senzornih izkušenj preko različnih senzornih poti (dotik mehke dlake z različnimi deli telesa, občutenje dihanja in s tem povezanega enakomernega utripanja telesa, vidno zaznavanje in spremljanje, prepoznavanje po zvoku – posnemanje cmokanja pri pitju vode, stimuliranje in sproščanje dlani, stopal, specifičen vonj živali…).

Sky-a so otroci večkrat omenjali tudi druge dni v tednu. Ena od deklic ga je preko plišaste igrače vključila v svojo spontano igro in podoživljala vsebino srečanj: na vrvici ga je vodila na sprehode in z njim komunicirala, dajala ukaze, ga hranila. Dobil je svoje mesto v igrah z lutkami in obogatil izkušnje naših otrok.

Bogatejši za niz novih izkušenj smo tudi sodelujoči strokovni delavci. Po spremljanju prvega leta sodelovanja s terapevtskim parom (s terapijo in aktivnostmi nadaljujemo tudi v tem šolskem letu) se lahko strinjamo z ugotovitvijo terapevtov, da socialni stik s psom, v katerega vstopajo otroci,  omogoča hitrejše učenje. Pes vodi socialno interakcijo na intuitiven način in stimulativno vpliva  na doseganje različnih ciljev. Tudi  to je lahko ena izmed poti, ki krepi pripravljenost za učenje in se dotakne otrokovih čutnih poti na poseben način.

Uresničili smo osnovni namen, s katerim smo v skupino povabili terapevtski par, Sky in Urša pa sta upravičila ime svojega društva, saj sta bila za naše otroke zagotovo ambasadorja nasmeha.

(Vir: Skripta za Seminar o terapiji in aktivnostih s pomočjo živali, Ljubljana, 12.2.2011)