Vpliv živali na starejše ljudi v bolnišnicah in domovih

Avtor: Dajana Vodnjov

Do nedavnega je veljalo, da živali ne spadajo v okolje, kjer so bolni, slabotni in umirajoči. Danes lahko temu nasprotujemo in dokažemo, da živali pomagajo dvigniti kakovost posameznikovega življenja. Ljudje, ki živijo na podeželju, se ob odhodu v dom težko ločijo tudi od živali. Marsikomu so bili pes, muca, kokoši edina družba in hkrati tudi obveznost preko dneva. Tudi v mestih se ljudje pogosto odločamo, da z nami bivajo razne hišne živali. Ko se nanje navadimo, in oni na nas, postanejo nepogrešljive. Dom upokojencev, bolnica in druge podobne ustanove seveda niso naravno okolje, vendar se vedno bolj uveljavlja miselnost, da je potrebno v to okolje vnesti čim več elementov, ki so bili prisotni doma. To pozitivno vpliva na počutje in posredno na zdravje (Mali, 2008, str. 171).

Terapija in aktivnosti s pomočjo živali sta lahko odlični komplementarni metodi dela, ki sta uporabni v vseh okoljih, kjer ljudje živijo, posebno pa v institucionalnih oblikah pomoči. V domovih za starostnike sta lahko terapija in aktivnosti s pomočjo živali sodobnejša vira pomoči pri tistih stanovalcih doma za starostnike, ki so, na primer, doma imeli eno ali več živali, v domu za starostnike pa te možnosti nimajo, zaradi česar je kvaliteta njihovega bivanja nižja. Konstantni obiski živali lahko pri takih uporabnikih pomembno prispevajo k zviševanju zadovoljstva in hitrejši prilagoditvi ter vključevanju v novo okolje.

Stari ljudje so pogosto v bolnišnicah, veliko pa jih živi v domovih za starejše, kjer pa težko vzpostavljajo socialne stike. V tujini imajo zato že domske živali ali pa izvajajo aktivnosti in terapijo s pomočjo živali. Ugotovili so, da prisotnost živali v bolnišnicah povečuje dovzetnost pacientov, jim pomaga, da se vključijo v družbo, in zmanjšuje občutek osamljenosti in zavrženosti, pomaga jim tudi, da so aktivni. Druge raziskave, ki so potekale v domovih za starejše, so dale podobne rezultate. Pri stanovalcih se je povečalo socialno vedenje, občutili so zmanjšano napetost, zmedenost, zmanjšale pa so se tudi utrujenost in depresije (po Marinšek in Tušak, 2007, str. 97). S pomočjo živali se lahko veliko hitreje in uspešneje opravi proces integracije stanovalcev doma. Živali imajo zmožnost navdihniti in motivirati ljudi, da se lotijo konstruktivnih aktivnosti, ki se jih drugače ne bi, hkrati pa so zadovoljene še potrebe po nežnosti in naklonjenosti.
V Sloveniji se sicer v bolnišničnem okolju ne poslužujejo aktivnosti in terapije s pomočjo živali, razen na pediatričnih oddelkih. V tujini pa medicinske sestre sodelujejo pri aktivnostih in terapiji s pomočjo živali. Terapijo s pomočjo živali uporabljajo pred kirurškimi posegi, za zmanjševanje strahu in stresa. Razne študije dokazujejo, da je potreba po opiatih in analgetikih manjša po terapiji s pomočjo živali v bolnišnici. Terapija s pomočjo živali je koristna tako za otroke, bolnike na dolgotrajnem zdravljenju in starejše ljudi.

Osebje ustanov, kjer uporabljajo terapevtske ali domske živali, poročajo o tem, da jim živali ne predstavljajo nobenega dodatnega bremena, ravno nasprotno, delo občutno olajšujejo. Študije v Nemčiji, Ameriki in Avstraliji so pokazale, da živali v domovih delujejo tudi proti sindromu izgorevanja oziroma premočni emocionalni obremenitvi ljudi v podobnih poklicih, ki nastaja zaradi dolgotrajnega stika z boleznimi in smrtjo in zaradi občutka, da nismo vedno sposobni učinkovito pomagati. Prav tako imajo živali radi obiskovalci domov in bolnišnic. Opazili so celo povečano frekvenco obiskov. Predvsem otroci in mladostniki rajši prihajajo k sorodnikom, če so prisotne živali. Z njimi se lahko igrajo in pogovarjajo, tudi ozračje je bolj sproščeno (po Marinšek in Tušak, 2007, str. 98).

V tujini ima precej domov za starostnike živali, pri nas je to še zelo neobičajno. V tujini pa je to že praksa, saj so ugotovili, da je življenje toliko starih in bolnih ljudi precej lepše, kvalitetnejše in polnejše, kadar je prisotna kakšna žival (Marinšek in Tušak, 2007, str. 98). Živali v nekem smislu predstavljajo nadomestne negovalce in tudi prijatelje. Veliko starejšim in bolnim ljudem žival nadomešča otroke in vnuke, ki poredko prihajajo na obisk. Starejši ljudje, ki nemo sedijo v svojih sobah in zrejo skozi okno, se v družbi živali nenadoma razživijo, čutijo namreč, kako se jim žival sproščeno približa, in uživajo njeno pozornost. Zavedajo se, da lahko tudi sami osrečijo žival.

V nekaterih domovih v tujini izvajajo aktivnosti in terapijo s pomočjo živali, druga možnost so domske živali, ki ji namestijo posebej za to. Tretja možnost pa je, da človek ob prihodu v dom s seboj pripelje svojo žival. To imajo stanovalci doma najraje, da gredo z živaljo, ki ji zaupajo, veliko lažje v novo okolje in se tam precej bolje počutijo (Marinšek in Tušak, 2007, str. 98). Pri nas je takih programov malo, v nekaterih domovih sicer izvajajo terapijo s pomočjo živali, nekaj več pa je aktivnosti s pomočjo živali, saj imamo dva društva, ki se s tem aktivno ukvarjata.

Skupinska dinamika aktivnosti s pomočjo živali prinese v dom starostnikov skupno sprostitev ob opazovanju in igranju z živaljo. Božanje živali prinese prijaznejši in bolj topel odnos do sostanovalcev, namesto prepira se pogovarjajo o živalih in se smejijo. Izboljša se tudi komunikacija, stanovalci se lažje pogovarjajo in navezujejo kontakte. Poraste tudi frekvenca obiskov sorodnikov zaradi živali. Živali nudijo možnost kontakta z živo naravo tudi za tiste stanovalce doma, ki so priklenjeni na posteljo (po Marinšek in Tušak, 2007, str. 99).

Vir