Zasvojenost

Avtor: Kristina Lovrinović

Alkoholizem pomeni za našo državo pravo epidemijo, saj strokovnjaki ocenjujejo, da je z alkoholom zasvojenih približno 200.000 ljudi. Ob zasvojenih običajno trpijo v povprečju vsaj trije družinski člani. Skupna vsota prinaša prav zastrašujočo številko 800.000 ogroženih zaradi alkoholizma (Kladnik 2004: 323).

SAMHSA (Substance Abuse and Mental Health Services Administration) je v svojem poročilu prikazala, da je v letu 2003 28 % vseh uporabnikov zapustilo zdravljenje kljub nasvetom strokovnjakov, 9 % pa jih je bilo zaradi različnih razlogov izključenih. Samo 44 % je bilo tistih, ki so v tem letu uspešno zaključili zdravljenje (Wesley et al. 2009: 138–140). 

Zgoraj navedeni rezultati kažejo, da zdravljenje odvisnosti od alkohola in drog ni dovolj uspešno ter da so potrebne nove strategije, ki bi povečale učinkovitost zdravljenja ter pomagale zadržati uporabnike na zdravljenju.

POMEN TERAPEVTSKEGA ZAVEZNIŠTVA

Rezultati študij kažejo, da je kakovost terapevtskega zavezništva tista, ki vpliva na izid terapevtskega zdravljenja, ter da je le-to lahko eden izmed najbolj pomembnih spremenljivk, ki lahko prispeva k uspehu ali neuspehu zdravljenja (Orlnsky et al. 2003 v Wesley et al. 2009: 138).

Dokazano je, da se ob prisotnosti terapevtske živali psihološki pokazatelji stresa, kot so srčni utrip in krvni tlak, zmanjšajo (Baun et al. 1998; Negengast et al. 1997 v Wesley et al. 2009: 139). Brady in Sonne (1999) pravita, da je psihološki stres tisti, ki lahko pri odvisnikih prispeva k temu, da se ponovno zatečejo k zlorabi drog in alkohola (prav tam). Tudi Hallem (1996) trdi, da so stresne izkušnje tiste, ki lahko povečajo možnost ponovitve odvisnosti od drog in alkohola (prav tam). Znotraj skupinske terapije se ob zmanjšanju psihološkega stresa izboljša tudi verbalno izražanje posameznikov. Terapevtski pes ima sposobnost izboljšati terapevtsko okolje, umiriti uporabnika in spodbujati oz. izboljšati zdrav način navezovanja.

Wesley et al. (2009: 140) pravijo, da so rezultati neke raziskave pokazali, da je bila eksperimentalna skupina (v kateri je bil prisoten pes) bolj pozitivno naravnana pri terapevtskem zavezništvu kot kontrolna skupina (brez prisotnosti psa), zato lahko trdimo, da bi terapevtsko zavezništvo lahko okrepili s tem, ko bi vključili terapevtskega psa v skupine z odraslimi uporabniki in stanovalci, ki se nahajajo v ustanovah za zdravljenje odvisnosti. TSŽ lahko zmanjša psihološki stres, zadrži uporabnike v sklopu zdravljenja odvisnosti, jih motivira za sodelovanje pri terapiji in posledično poveča uspeh okrevanja. TSŽ in ASŽ sta eni izmed možnosti, s katerima bi spodbujali pozitivne spremembe v programih za zdravljenje odvisnosti.

Miller et al. (bd) so v svoji študiji želeli ugotoviti, kakšen vpliv imajo psi na ljudi, ki so zasvojeni s kemičnimi snovmi (drogo ali alkoholom). V omenjeni študiji, ki je trajala 12 tednov, je sodelovalo 56 klientov (46 moških in 10 žensk). Aktivnost je potekala enkrat na teden po eno uro. Ob prisotnosti psa je 56 % klientov imelo večjo spontano interakcijo ter nenazadnje so razkrili pomembne informacije iz njihove preteklosti, ki so se nanašale na nasilje, izgubo, samozavest, družinsko dinamiko in posledice uporabe drog in alkohola. Ta ugotovitev je pomembna zlasti zaradi tega, ker imajo nekateri odvisniki težave z zaupanjem, zlasti do tistih oseb, ki jih doživljajo kot avtoritarne osebnosti. Mnogi uporabniki so smatrali hišne ljubljenčke za družinske člane. Ko so govorili o svojih ljubljenčkih, so razkrili tudi številne pomembne informacije o družini. 22 % jih je razkrilo informacije, ki so bile povezane z izgubo, čustveno ali fizično zapustitvijo in življenjskimi odločitvami, ki so pripeljale do prelomnih dogodkov v njihovem življenju. Mnogo tega je sovpadalo z odvisnostjo (razlogi za začetke pitja ali uporabe droge, občutki, ki se skrivajo za uporabo drog in alkohola, občutek izgube, ki je posledica odvisnosti). 33 % uporabnikov, ki so sodelovali v raziskavi (11 moških), je razkrilo, da so aktivno (22 %) ali pasivno (8 %) izvajali krutost nad živalmi (aktivno je bilo definirano, da so živali škodovali neposredno; pasivno pa, da so bili priča krutosti nad živalmi, ne da bi poskušali pomagati živali ne pred ali po napadu). Od 11 moških, ki so priznali, da so izvajali krutost nad živalmi, jih je bilo 64 % tudi spolno ali fizično zlorabljenih v otroštvu, 82 % uporabnikov je potrdilo, da so izvajali nasilje ne le v otroštvu, temveč tudi v odrasli dobi.

Zgoraj navedeni podatki potrjujejo, kot sem omenila že v poglavju Pomembnost človeškoživalske naveze v socialnem delu, da je krutost nad živalmi socialnim delavcem lahko pomemben pokazatelj, ki nakazuje, da je potrebno bolj podrobno raziskati dogodke v življenju uporabnika. Uporaba TSŽ ali ASŽ pri odraslih, ki so odvisni od drog ali alkohola, je koristna, saj povečuje možnost, da kaj izvemo o uporabnikovi zgodovini in jo tudi raziščemo, dobimo vpogled v misli, čustvene in vedenjske vzorce ter prepoznamo nezdrave načine obnašanja, ter hkrati omogoči uporabnikom učenje v smeri novih izbir in drugačnega vedenja.

Vir: