Primer dobre prakse: Žival in učenec s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami

Ugotovitve projekta je najlažje povzeti na primeru deklice, ki je sodelovala v raziskavi: gre za 10 letno deklico s težko motnjo v duševnem razvoju, diplegijo z ataksijo, epilepsijo in motnjo govorno jezikovne komunikacije (govor ni prisoten, pokaže kaj ji je všeč, kaj ne, veliko je stereotipnega vedenja). Deklica je v vseh aktivnostih odvisna od pomoči.

Stik s konjem: Največji napredek je opazen na področju motoričnih spretnosti (poseže, zadrži in sledi predmetu). V procesnih spretnostih začne aktivnost, vztraja dlje časa, težje sprejme zaključek aktivnosti. V interakcijskih spretnostih vzpostavlja lep odnos s konjem (sledi konju, je vesela in izraža zadovoljstvo s smehom).

Stik s psom: Tudi pri psu je največji napredek opazen na področju motoričnih spretnosti (poseže, zadrži in sledi predmetu). V procesnih spretnostih začne aktivnost, slabše sprejme zaključek aktivnosti, (se usmeri samo na določen predel psa – rep). V interakcijskih spretnostih – težko sprejme omejitve (pes se umakne).

Največji napredek:

  • Prepozna konja in psa
  • Se usmeri h konjevi glavi ali pasjemu repu
  • Učinek se prenese v vsakodnevno sodelovanje v razredu (lutka konja postane tranzitorni objekt).

Povzetek

Inovacijski projekt zavoda za šolstvo z naslovom Skriti zaklad: Žival in učenec s posebnimi vzgojno-izobraževalnimi potrebami (primer dobre prakse)

Center za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga, Ig
pripravila: Nataša Škrbinc, prof. def.

Številne študije kažejo na povezanost med človeško-živalskimi interakcijami in kakovostjo človekovega življenja v smislu vsesplošnega telesnega in duševnega zdravja. Terapija s pomočjo živali je dejavnost, pri kateri ob prisotnosti izšolane živali, vodnika in ustreznega strokovnega delavca, želimo pri posamezniku doseči izboljšanja na različnih področjih njegovega delovanja. Terapija s pomočjo živali, so aktivnosti, kjer sodelujejo živali in dajejo možnosti za motivacijske, izobraževalne, sprostitvene in terapevtske koristi, ki izboljšujejo kvaliteto življenja. V timskem sodelovanju med profesorjem defektologije, delovnim terapevtom, fizioterapevtom, logopedom in vodnikom konja, smo iskali nove vzgojno izobraževalne metode in oblike dela z učenci z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in drugimi dodatnimi motnjami. Učenci 5. in 3. skupine vzgoje in izobraževanja v CUDV Draga so se dve leti enkrat tedensko srečavali z živalmi – konj, pes in druge male živali.

Največji napredek se kaže na vseh področjih MOPI testa (usmerjenost na nalogo, motorika, komunikacija, sledenje nalogi). Takšen način dela kaže na prednost interdisciplinarnega sodelovanja, kar pripomore k večji stopnji sodelovanja in participacije učenca. Učinek takšnega načina dela se lahko prenese tudi v učenčevo vsakodnevno življenje. Iz dobljenih rezultatov lahko sklepamo, da stik z živaljo pripomore k usvajanju novih učnih vsebin v posebnem programu vzgoje in izobraževanja.

Opis projekta

Raziskovalni vzorec vključuje 6 otrok z motnjami v duševnem razvoju in drugimi dodatnimi motnjami, v starosti med 9 in 13 let. Vključeni so v posebni program vzgoje in izobraževanja.

Raziskovalno vprašanje: Ali stik z živaljo pripomore k usvajanju novih učnih vsebin v posebnem programu vzgoje in izobraževanja?

Opis razlogov za izpeljavo raziskave

  • Razvijanje novih oblik dela z učenci s težjimi in težkimi motnjami v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami v telesnem razvoju.
  • Razvijanje ocenjevalnih instrumentov, ki kažejo na napredek pri posameznem učencu in načinov evalvacije.
  • Primerjava rezultatov ocenjevanj med dvema različnima skupinama učencev.
  • Razvijanje novih programov za učence ob živalih, ki so prilagojeni sposobnostim posamezne skupine.
  • Preverjanje učinkovitosti in primernosti programa iz šolskega leta 2009/10 z in ob konju ter psu v skupini vzgoje in izobraževanja z učenci z boljšimi motoričnimi sposobnostmi.
  • Vključevanje metod dela, ki temeljijo na individualiziranem timskem pristopu.
  • Vključevanje podporne in nadomestne komunikacije pri vseh dejavnostih.

Potek dela

Teme so se nanašale na:

1. KDO JE KONJ ( pes, koza, zajec)

Naš Miško je konj. Naš Miško je velik konj.

Sky pa je pes. Sky je velik pes in je manjši kot Miško.

2. HRANJENJE KONJA-( pes, koza, zajec)

Kako se premikamo? Kako smo na sebi izkusili gibanje naprej, nazaj in menjavo smeri? 

Miško hodi počasi. Sky hodi hitreje. Miška in Sky-ja peljemo na povodcu?

3. NEGA IN UREJANJE KONJA ( pes, koza, zajec)

Kaj Miško in Sky jesta?

Kaj Miško je? Jabolka, ki rastejo na drevesu. Sky ima najraje brikete in pasje piškotke. Pes pomaga otroku, da lažje odpre pest.

S čim krtačimo konja? In s čim psa?

Kje imamo srce?

4. KAJ KONJ DELA - VODENJE KONJA ( pes, koza, zajec)

5. PRIPRAVA KONJA ZA JAHANJE, JAHAČ, IN JAHANJE in druge dejavnosti s psom, zajcem in kozo

Teme so bile ponovljene pri vseh živalih. Izpostavili smo kaj želimo meriti med projektom. Izbrali in pripravili ter prilagodili smo ocenjevalen instrumente, jih razširjali glede na potrebe. V dveh letih smo v okviru projekta izvedli 17 srečanj s konji, 15 s psom, 10 z ostalimi živalmi, imeli zaključni piknik in izvedli šolo v naravi na Turistični Kmetiji Urška z eno skupino otrok v okviru projekta v šolskem letu 2009/10. V načrtu imamo izvedbo druge šole v naravi konec avgusta 2011 z isto skupino na Pohorju. Izvedli smo 4 srečanja v okoljih izven Centra. Pripravili smo poročila o poteku srečanja, participaciji (sodelovanju) posameznika in izvedli ocenjevalne instrumente (MOPI, test motoričnih, procesnih in komunikacijskih sposobnosti po vsakem srečanju na evalvacijski uri, ter se pogovorili o poteku naslednjega srečanja ter potrebnih prilagoditvah za posameznika). Pripravili smo rezultate posameznih srečanj ter naredili primerjalno analizo.

Ocenjevanje

MOTORIČNE SPRETNOSTI: pogledati, spremljati, poseči, se dotakniti, zadržati (predmet, žival). Ocenjenih je bilo več spretnosti, vendar so bile v vseh srečanjih ocenjene le te.

PROCESNE SPRETNOSTI: Ocenjenih je bilo 8 spretnosti, ki so se nanašale na: vzdržljivost, uporaba znanj, časovna organizacija (sposobnost začeti, in končati aktivnost), organizacija prostora (pospraviti,…)

INTERAKCIJSKE SPRETNOSTI: Interakcija s konjem in psom. Interakcija z osebami. Izražanje (oglašanje, izražanje preko nadomestne komunikacije). Sprejemanje in upoštevanje navodil.

Napredek

Napredek skozi posamezno srečanje;procesne spretnosti - pes: Velik razkorak med posameznimi srečanji glede na zahtevnost posameznega srečanja. Na participacijo vpliva tudi odnos posameznika (zaprt prostor, pes je prišel k otroku in je bilo veliko odvisno od psa- je odšel ko je imel dovolj).

Napredek skozi posamezno srečanje;interakcijke spretnosti - konj: Ocene se skozi posamezno srečanje niso spreminjale. Kaže se več oglašanja ob konju, več interakcije z osebjem. Nadomestna komunikacija podkrepi izražanje in želje posameznikov

Ugotovitve in spoznanja

MOPI test se je pokazal kot dober instrument za hitro in enostavno spremljanje napredka posameznika. Primerjalna študija izvedena v drugih državah kaže na podobne rezultate, kot so bili izpostavljeni pri nas. Dejavnosti ob živalih so primerne tudi za učence z motnjami v duševnem razvoju in dodatnimi motnjami, če si učenci želijo sodelovati, na kar kažejo tudi naši rezultati. Pri tem pa je pomembno individualno prilagajanje posameznikovim željam, sposobnostim in drugim motnjam (vida, razumevanju, gibanja). Žival kot živo bitje da učencem z motnjami v duševnem razvoju veliko in lahko postane objekt povezovanja strokovnih delavcev. S sistematičnim individualnim pristopom k učencu in strokovnimi pripravami na srečanje ter analizami po srečanjih, nam je uspelo napraviti še korak naprej v iskanju novih poti vzgoje in izobraževanja učencev z motnjami v duševnem razvoju in drugimi dodatnimi motnjami. Korak naprej pa smo naredili v okviru timskega sodelovanja in iskanju kvantitativnih oblik ocenjevanja uspeha pri posamezniku. Okolje samo, prisotnost živali, strukturiran program in timsko sodelovanje prineseta uspeh-večjo stopnjo participacije (sodelovanja) pri posamezniku in znotraj skupine. Predstavitev aktivnosti s pomočjo živali kot dejavnosti v okviru fizioterapevtske in delovno terapevtke stroke, saj žival predstavlja medij za izboljšanje drže, večje stopnje participacije, ne glede na obstoječe deformacije. Kontraindikacije so vezane na alergije na živalsko dlako, seno,… Gibalni problem ni več kontraindikacija.

Pri projektu so sodelovali:

  • Vodja inovacijskega projekta: Nataša Škrbinc, prof. def.
  • Sodelavci: dr. Valerija Bužan, uni. dipl. psih, spec. klin. psih.
  • Barbara Hegeduš, prof. def.
  • Nika Tevž Cizej, dr. med. spec. FMR
  • Silva Bajde, dipl. delovna terapevtka, terapevtka RNO
  • Alenka Japelj, dipl. fizioterapevtka, hipoterapevtka
  • Lucija Trabos, uni. dipl. ped. in soc. kul.
  • Lidija Pavlin, prof. def.
  • Marjana Šmigoc, spec. ped.
  • Andreja Škorjanc-Marinč, prof. def., logopedinja
  • Mitja Bernard, vodnik konja, pomočnik terapevta s pomočjo konja
  • Urša Ivanovič, vodnica psa
  • Konzulentka: Petra Štrus, dr. med., specializantka pedopsihiatrije, Psihiatrična klinika Ljubljana

Celotno raziskavo si lahko preberete v internem gradivu društva ali v skripti za Seminar o terapiji in aktivnostih s pomočjo živali, Ljubljana, februar 2012.