Živali, ki najpogosteje sodelujejo pri aktivnostih in terapijah

Avtor: Andreja Zupanc

Kar nekaj živalskih vrst je bilo uspešno vključenih v programe terapije s pomočjo živali ali v programe aktivnosti s pomočjo živali, predvsem v tujini. V Ameriki so najbolj znani programi, kjer živali uspešno vključujejo v ustanove za kaznjence. Prav tako je v Ameriki vsakdanja praksa, da živali vključujejo v domove za starostnike in bolnišnice. Znani so tudi terapevtski programi za otroke z avtizmom in terapije s konji za osebe z različnimi fizičnimi posebnostmi. Po Evropi ti programi nekoliko zaostajajo, največkrat so živali prisotne v domovih za starostnike, uspešni so tudi programi s terapijo s pomočjo konjev. Tudi pri nas se večinoma uporabljajo psi in konji. Vsaka vrsta ima svoje posebnosti in s tem tudi prednosti ter slabosti za uvajanje v terapije s pomočjo živali ali v programe aktivnosti s pomočjo živali (Voda, 2008).

Akvarijske živali so zanimive, ker opazovanje plavanja živalic v akvariju deluje izredno pomirjujoče. Prednosti uporabe akvarijskih živali v namene terapije v barvitosti in veliki izbiri živali, ki lahko živijo v akvariju (Cusack in Smith, 1984).

Ptice so podobno kot akvarijske živali raznolike v njihovi barvitosti. Poleg tega so izredno živahne, ljudje jih dojemajo kot zabavne in nenazadnje imajo ptice posebnost, ki ji rečemo petje. S svojo prisotnostjo prispevajo k uporabnikovi večji sproščenosti. (Cusack in Smith, 1984).

Majhni sesalci – glodalci (miške, podgane in hrčki) imajo prednost zaradi izredne živahnosti. Neprestano nekaj počnejo. Ker imajo krzno, so tudi prijetne na dotik in primerne za božanje. Oviro pri uporabi teh živalic za namene terapije in drugih aktivnosti lahko predstavljajo stanovalci, pacienti, uporabniki sami, saj nam podgane in miši največkrat spodbujajo gnus (Cusack in Smith, 1984).

Zajčki in morski prašički so večji in je več možnosti za fizični kontakt. Na splošno so to manj aktivne in bolj mirne živali, predvsem zajčki lahko postanejo zvesti družabniki in prijatelji podobno kot psi ter mačke. Brez kakršnihkoli težav jih lahko pestujemo in božamo. Slabost bi lahko bila, da potrebujejo nekoliko več časa za socializacijo kot mačke in psi, tudi življenjska doba je v primerjavi z njimi krajša (Cusack in Smith, 1984).

Mačke zagotavljajo poživljajočo in prijetno družbo. Ljudje posebno cenijo nežnost, ljubeznivost, prisrčnost in njihovo igrivost (Marinšek in Tušak, 2007). Mačke večinoma najdemo v domovih za starostnike, predvsem za namen socialnih interakcij za stanovalce, zelo redko pa jih izberemo za pomoč pri terapiji. Vključujemo jih takrat, ko pes ni ustrezen za določenega posameznika (kadar posameznik ne mara psov, je alergičen na pasjo dlako, se psov boji). Mačka je primerna za terapijo ravno zaradi svoje narave, saj kar naprej zbuja pozornost, si želi družbe in božanja. To, da jo lahko vzamemo v naročje, da jo lahko božamo po celem telesu in je pri tem sproščena in zadovoljna, so temeljni pogoji za primerno žival za terapijo in aktivnosti s pomočjo živali. Pri božanju mačk se posamezniku izboljšuje motorika, večinoma pa jih pogosteje vključujemo v aktivnost s pomočjo živali kot v terapijo (Cusak in Smith, 1984).

Konji dajejo možnosti za edinstvena doživetja in veliko vrst uporabe v terapiji. Izrednega pomena je že sam stik s konjem, skrb zanj − prav posebno doživetje pa je tudi nega. Konji imajo izreden spomin. Tudi če gredo po neki poti le enkrat, si jo bodo zapomnili za vse življenje. Tako si zapomnijo tudi vsakega človeka posebej, pri čemer imajo močan občutek za njegovo namero (Marinšek in Tušak, 2007).
Terapevtsko jahanje konj in hipoterapija sta obliki terapije s pomočjo živali, ki zahtevata dobro dresiranega konja, profesionalne okoliščine ter strokovno supervizijo. Na splošno uporabnik prihaja v center, kjer se terapija izvaja na periodična srečanja s konjem. Izbrani konji morajo biti popolnoma zanesljivi in vredni zaupanja. Potrebna je tudi večja skrb za varnost kot pri manjših živalih. Vedeti pa moramo, da je ta oblika terapije posebna izkušnja, ki ji morda ni enake (Marinšek in Tušak, 2007).

Hipoterapija je oblika medicinske pomoči za ljudi vseh starosti z neko gibalno disfunkcijo. Uporablja se ritmično, dinamično gibanje konja, kar ugodno vpliva na držo, ravnotežje in mobilnost posameznika. Jezdec pri hipoterapiji ostaja v odnosu do konja popolnoma pasiven, ne vpliva na njegovo gibanje, nima možnosti vplivanja in kontrole. Konjevo gibanje se prenaša nanj in s tem jezdecu sprošča telo, krepi mišice in izboljšuje cirkulacijo krvi. Profesionalni praktiki hipoterapije so različnih osnovnih poklicnih profilov, ki so izobraženi tudi za izvajanje te terapije. Najpogosteje so to delovni terapevti, psihologi, zdravstveni delavci, specialni pedagogi, socialni delavci (Marinšek in Tušak, 2007).

Terapevtska edukacija na konju je bila sprva mišljena le za osebe s telesno in funkcionalno oviranostjo, toda odnos med jahačem in konjem je tako pomemben, da je tehnika terapevtskega jahanja postala metoda, ki celostno pristopa k osebi. V terapevtsko edukacijo na konju se vključujejo osebe, ki odklanjajo kontakt z zunanjim svetom, ki imajo motnje v čustvovanju, vedenju in komunikaciji. Na konju se pričnejo odpirati zunanjemu svetu. Tudi pri tej vrsti terapevtskega jahanja je pomembna kakovost gibanja. Terapevt mora biti usposobljen, da kontrolira gibalni odgovor in prilagoditev jahača na gibanje konja. (Marinšek in Tušak, 2007)

Tudi v Sloveniji je vedno več projektov in študij terapije in aktivnosti s pomočjo živali. V Centru za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič – Ig potekajo različni projekti terapije s pomočjo živali. Miško, kje si? je projekt živali in otrok z motnjo v duševnem razvoju in drugimi dodatnimi motnjami s konjem. Potekal je v času od septembra do novembra 2009 v okviru vzgojno-izobraževalnega procesa. Projekt se izvaja kot inovacijski projekt v okviru Zavoda za šolstvo v šolskem letu 2009/2010 (Japelj, 2010).

Delfini so po stilu učenja in kognitivnih sposobnostih verjetno bližje človeku kot katerakoli druga žival. Te živali so za terapijo primerne predvsem zaradi svoje inteligence in zmožnosti redukcije stresa, pri čemer ima svoj vpliv voda. Voda je zelo koristna na različnih področjih (izboljšuje motorične spretnosti, pripomore k večji fleksibilnosti v gibanju, zmanjšuje anksioznost in depresijo). Med drugim povečuje motivacijo, veča obseg pozornosti, izboljšajo se fina in groba motorika ter govor. Po plavanju z delfinom lahko izginejo simptomi depresije, saj delfini svojo sočutnost poleg drug drugemu izkazujejo tudi človeku. Njihova bližina v ljudeh izzove ekstremna čustva veselja in varnosti (Marinšek in Tušak, 2007).

Druge živali s kmetije so predvsem krave, ovce, koze, piščanci, kokoši, race in goske. Velikokrat so zelo primerne za ljudi, ki so intelektualno ovirani in za ljudi s težavami v čustvovanju. Obstajajo tudi specifični programi terapije s pomočjo živali na farmah, ki so namenjeni otrokom z avtizmom. Pri nas take farme sicer ni; ena bolj znanih v Združenih državah Amerike pa je Bittersweet Farm. Tam otroci z avtizmom vrtnarijo, tesarijo in skrbijo za različne živali. Prav skrb za živali predstavlja pomembno terapevtsko komponento. V stiku z njimi se povečuje sposobnost komunikacije, zvišuje pa se tudi samospoštovanje (Marinšek in Tušak, 2007).

V Sloveniji je bila v okviru dejavnosti Slovenskega združenja za duševno zdravje − ŠENT na Razorih pri Ljubljani organizirana kmetija, kjer so od leta 1999 izvajali rehabilitacijske programe za osebe s težavami v duševnem zdravju.

Veliko raziskav je objavljeno glede terapije s pomočjo živali z domačimi ljubljenčki, manj pa je poročil o živalih na kmetijah kot terapiji pri ljudeh s psihičnimi in socialnimi motnjami. V severni Evropi vedno več kmetov sodeluje na področju terapije s pomočjo živali (Berget at al., 2008). Avtorji Berget, Ekeberg in Braastad (2008) imenujejo sodelovanje uporabnikov z motnjami na psihičnem in socialnem področju na kmetijah Zelena skrb ali  Green care or Farming for Health. Ta sicer ne vsebuje samo vpliv živali, ampak tudi vpliv rastlin, vrtov, gozdov in cele okolice na uporabnika.

Vir