O nas

Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha ima skozi vsa leta obstoja enotno srčno vodilo in to je, da starejšim, osamljenim, bolnim in osebam s posebnimi potrebami nudi popestritev pustega vsakdanjika oz. rehabilitacije v različnih ustanovah ali doma. Ime društva samo najbolje predstavi naše poslanstvo – kamorkoli pridemo, želimo vzbuditi nasmeh na obrazu, pa čeprav le za trenutek, saj ga v ozadju večkrat spremlja huda bolečina, žalost, osamljenost ali le dolgočasje.

Naše društvo je samostojno, nepridobitno združenje občanov, ki se strokovno ukvarjajo z izobraževanjem ter raziskovanjem pospeševanja učinkov terapije z živalmi. Namen društva je prizadevanje, da se terapija in aktivnosti s pomočjo živali ustalijo in izvajajo kot priznana oblika pomoči v zdravstvu, šolstvu in na drugih primernih področjih, ki jih pokrivajo ustrezne ustanove v Sloveniji, kot tudi v obliki individualnih obiskov na domu v sodelovanju z za to usposobljenim osebjem in ustanovami.
Zavedamo se odgovornosti, ki jo nosimo, zato so naši pari (tako živali terapevti kot vodniki) preverjeni: par mora opraviti posebno šolanje s končnim preizkusom, terapevtska žival je vsako leto veterinarsko pregledana in testirana na naših preverjanjih aktivnih članov. Tudi to je razlog za naše uspešno delovanje v ustanovah, kot so Razvojni oddelek vrtca Murgle, CIRIUS Kamnik, OŠ Dravlje, Dom starejših občanov (DSO) Preddvor, DSO Poljčane, Vrtec Zelena Jama, Center IRIS, itd. Organiziramo izobraževalne seminarje, strokovna predavanja, predstavitvene obiske v ustanovah z namenom širjenja in zagotavljanja kvalitetnih aktivnosti in terapije s pomočjo živali v Sloveniji.

Kako smo se razvijali

Vse se je začelo jeseni 2004, ko smo se Katarina Vertin (poročena Kafadar), Petra Štrus in Špela Juršič (poročena Drnovšek) odločile svojo ljubezen do ljudi in živali razdajati na drugačen način. Že leto prej smo začele s svojimi psi preko Društva za zaščito živali Ljubljana obiskovati Zavod za slepo in slabovidno mladino v Ljubljani, vendar pa je želja po večji organiziranosti postajala vse močnejša. Ustanoviteljice smo se izšolale v avstrijskem društvu »Tiere als Therapie« in njihov okvir šolanja terapevtskih parov in načine izvajanja obiskov prenesle na slovenska tla. Tako smo se odločile, da ustanovimo organizacijo, ki bi različnim ljudem vseh starosti nudila popestritev pustega vsakdanjika ali pa rehabilitacije v različnih ustanovah ali doma – poimenovale smo jo “Slovensko društvo za terapijo s pomočjo živali – Ambasadorji nasmeha". Ime samo najbolje predstavi naše poslanstvo – kamorkoli pridemo, želimo vzbuditi nasmeh na obrazu, pa čeprav le za trenutek, saj ga v ozadju večkrat spremlja huda bolečina, žalost, osamljenost ali le dolgočasje.

Društvo je  leta 2005 postalo uradna pravna oseba, za kar smo se precej nagarale. Zastavile smo si tudi prve resne cilje in naloge.

Na začetku smo prvi člani skupaj postavljali temelje društvu glede podobe, dokumentov in samega začetka dela. Hodili smo po ustanovah, pisali članke, organizirali prvi interni seminar na Zavodu Janeza Levca leta (interno izobraževanje o terapiji s pomočjo živali) in v letu 2006 izpeljali prvi tečaj za terapevtske pare, ki je trajal leto in pol. V medijih smo se začeli vse bolj pojavljati, kar je očitno opogumilo nekaj ljudi, da so se začeli organizirati v podobna društva za terapijo.

Aktivna ekipa Ambasadorjev je postajala vse številčnejša. Tako okrepljeni smo leta 2008 organizirali splošni teoretični seminar, katerega se je udeležilo preko 70 ljudi. Namen je bil povezati vse, ki se kakorkoli v Sloveniji že ukvarjajo s terapijo in aktivnostmi. Odziv je bil neverjetno pozitiven. V tem letu smo vzpostavili tudi že vse mehanizme obiskov; potrdila, vaje, pokritja potnih stroškov, uniforme, pari smo postali utečeni v obiskih izbranih ustanov.

Na pobudo člana Dejana Mikuša, ki je navezal stik s Centrom za dnevne aktivnosti za upokojence za Bežigradom, so nam hvaležno brezplačno odstopili v uporabo njihove prostore vsaj enkrat tedensko oz. po dogovoru. Ti prostori so bili namenjeni kakršnimkoli potrebam društva (AAA, AAT, občni zbori, predavanja, društveni sestanki …). Naša ciljna skupina se je od otrok razširila na starejše v domovih in varovance dnevnih centrov ŠENT. Povezali smo se tudi z društvom REPS in soorganizirali nadaljevalni seminar na temo terapije s pomočjo psov, tokrat na štajerskem koncu. Ambasadorji smo potem izvedli še praktični tečaj in dobili nove delovne moči v obliki parov za aktivnosti s pomočjo živali.

V letu 2009 smo bili tudi prvič povabljeni na podelitev priznanj Prostovoljca leta na Brdu pri Kranju, kjer smo se ponosno postavili tudi ob bok predsedniku in njegovi ženi za trajen spomin.

Zavedamo se odgovornosti, ki jo nosimo, zato so naši pari (tako živali terapevti kot vodniki) preverjeni: par mora opraviti posebno šolanje s končnim preizkusom, terapevtska žival je vsako leto veterinarsko pregledana in testirana na naših preverjanjih aktivnih članov. Tudi to je razlog za naše uspešno delovanje v ustanovah, kot so Razvojni oddelek vrtca Murgle, CIRIUS Kamnik, OŠ Dravlje, Dom starejših občanov (DSO) Preddvor, DSO Poljčane, Vrtec Zelena Jama, Center IRIS, itd. Organiziramo izobraževalne seminarje, strokovna predavanja, predstavitvene obiske v ustanovah z namenom širjenja in zagotavljanja kvalitetnih aktivnosti in terapije s pomočjo živali v Sloveniji.

Leta 2010 smo pridobili status društva v javnem interesu, izpeljali nov tečaj, interno smo se učili masažne in zdravilne metode Tellington Touch in programa bralnih uric po osnovah programa R.E.A.D., ki ga je naša članica Jana Čarman odlično izvajala na OŠ.

Leta 2011 smo organizirali nov izobraževalni tečaj in zastavili smo si tudi nov cilj; da resnično postanemo društvo za terapijo s pomočjo živali. Tako smo prvič to leto organizirali tečaj, kamor so bili še posebej vabljeni lastniki mačk, kuncev in drugih družnih domačih živali. S tem tečajem in novimi močmi smo želeli odpraviti tudi našo največjo pomanjkljivost, primanjkljaj prostovoljcev, ki bi lahko terapije in aktivnosti opravljali dopoldan, zato smo apelirali predvsem na aktivne upokojence.

Leta 2012 smo pridobili tudi status humanitarne organizacije, ki je bil pogoj, da se lahko začnemo javljati na razpise MOL-a.

Vse do danes nadaljujemo z izobraževanjem novih delovnih parov, obiski ustanov, individualnim delom, odpravo strahu pred psi in branjem z nasmehom, obiskujemo različne javne dogodke ter se z veseljem odzovemo vabilom različnih medijev, kjer imamo možnost predstavitve širši javnosti.