PREDSTAVITEV KOMISIJE ZA IZOBRAŽEVANJE – 2023/24
ŠPELA DRNOVŠEK, zootehnik, dežurni krivec, da danes berete te vrstice, saj sem ena od treh soustanoviteljic društva in tudi njegova prCednica J Poleg tega sem še predsednica upravnega odbora in inštruktorica oz. članica komisije za izobraževanje. Bila sem tudi v ekipi inštruktorjev, ki so pripravili smernice in standarde za terapevtsko delo. V zvezi s terapijo in aktivnostmi s pomočjo živali sem se izobrazila na Dunaju, kjer sem dva meseca za potrebe diplome gostovala v društvu Tiere als Therapie, potem pa še opravila šolanje s svojim kraljevim kodrom Saiem v Gradcu. S Saiem sva nato ne prav dolgo, saj je pri 6 letih šel čez mavrico, delala z otroki s posebnimi potrebami ter starostniki, sedaj pa mi družbo delata zavetiščarka mačica Hailey ter navihani kraljevi koder Zak. Ne glede na to, da imam najdaljši staž v društvu, upam, da vas ne bo strah se za kakršno koli pomoč obrniti tudi name… se še spomnim česa koristnega.
URŠKA IVANOVIČ, univ. dipl. ing. krajinske arhitekture, v društvu od leta 2006, ko sva s tornjakom Skyjem prvič pristopila k izobraževanju, a žal zaradi Skyjeve mladosti s karakterjem J takrat še nisva uspela uspešno zaključiti izobraževanja (kot par; sama sem ga). Po dveh letih vzgoje in usmerjanja Skyja v APŽ, pa sva dobila potrditev komisije za izobraževanje, da lahko stopiva na samostojno pot. Pred Skyjem sem imela bobtaila Kana, ki je krivec, da sem zašla v terapijo s pomočjo živali, saj sva že med leti 1999 in 2004 hodila na izredne obiske otrok v Pediatrično kliniko v Ljubljani, a takrat pri nas še ni bilo nobenega društva ali govora o APŽ/TPŽ. Kot delovni par sva s Skyjem z rednimi obiski 9 let delovala v razvojnem oddelku z otroci s PP (posebnimi potrebami) vrtca Kolezija, enota Murgle; 6 let na OŠ Majde Vrhovnik z individualnimi urami za otroke z vedenjskimi in učnimi težavami; 2 leti na projektu terapije s pomočjo živali v CUDV Draga Ig za otroke in mladostnike s težjo in težko psihično in fizično motnjo; 2 leti z individualnimi urami na OŠ Ketteja in Murna z otroci z vedenjskimi in učnimi težavami; 5 let v CUDV Dnevni Center Šiška z otroci in mladostniki s težjo in težko psihično in fizično motnjo, 2 leti v DC OM Škofja Loka, 2 leti v Rdeči kljuki (odvisniki) in 2 leti v varni hiši. Poleg rednih obiskov sva obiskovala tudi vrtce in šole, kjer sva predstavila društvo in programe: Odgovorno skrbništvo živali, Kinološke urice – pravilen pristop do psa… Sodelovala sva na prireditvah, dogodkih, izobraževanjih, sejmih. Sem aktivna članica društva Ambasadorji nasmeha, tajnica od leta 2009, članica upravnega odbora in članica komisije za izobraževanje oz. inštruktorica ter predavateljica. Sem tudi v ekipi inštruktorjev, ki pripravljajo smernice in standarde za terapevtsko delo. Oktobra je minilo pet let, odkar je v 13. letu starosti odšel Sky, imam pa (z)mešanko Milo, s katero sva 2020 uspešno dokončali šolanje pri nas. Sredi septembra 2021 se nama je pridružil trinogi mešanec Happy, ki je zakorakal v oranžne vode v letu 2022 in že uspešno riše nasmehe. Z Milo nadaljujeva Skyjevo pot in imava redne obiske v razvojnem oddelku vrtca Murgle, CIRIUS Kamnik, OŠ Šmartno pod Šmarno goro in OŠ Šentvid. S Happyjem pa sva se vrnila na Skyjeve ustanove: OŠ Majde Vrhovnik kot Beremo z nasmehom in individualna pomoč, OŠ Ketteja in Murna pri Učenje s pomočjo živali. Mesečne obiske pa izvajava v OŠ Janeza Puharja v Kranju in v OŠ Roje, šola s prilagojenim programom. Ko ne rišem načrtov ureditev okolic ali ne delam za Ambasadorje, sem prostovoljka tudi pri Lions klubu LJ Barje, ki ima enkrat letno akcijo Dobrodelni turistični rally in zbiranje rabljenih očal. Moj prosti čas zajema še en del – sem športnica, tečem traile in maratone, gornica, rada plezam in kamor se le da, vzamem s seboj tudi Milo. Želim vam prijetno spoznavanje aktivnosti in terapije s pomočjo živali, prijetno spoznavanje drugačnega sebe in vašega kosmatinca ter uspešno delo! Pogumno na novo pot! Ne bo vam žal
IRMA GOLOB, uni. dipl. pedag., delam kot učiteljica v oddelku posebnega programa vzgoje in izobraževanja v zavodu CIRIUS Kamnik. Enajst let sva skupaj s svojim psom Alvinom in sodelavkami izvajala projekt Terapevtski pes v razredu. Sem ena od pobudnic in ustanoviteljic Mreže Šolski pes, ki povezuje strokovne delavce, ki v svoje pedagoško delo redno vključujejo psa. Sem aktivna članica društva za terapijo z živalmi Ambasadorji nasmeha, redno predavam na društvenih in drugih seminarjih in sem članica upravnega odbora društva ter komisije za izobraževanje.
BORUT ŠERBELA, po izobrazbi sem predmetni učitelj Športa, drugače pa od 1. septembra sveži upokojenec. Aktiven član društva sem sedmo leto, v komisiji za izobraževanje pa delujem peto leto. S psičko Burjo, ki je avgusta žal odšla čez mavrico sva enkrat tedensko obiskovala učence od 2. do 6. razreda na OŠ Savsko naselje – program Beremo z nasmehom. Na OŠ Majde Vrhovnik pa sva se enkrat mesečno družila z učenci s posebnimi potrebami – program Pomoč pri učenju in branju (2. do 6. razred). Na tej šoli sem mentor interesne dejavnosti Beremo z nasmehom, obiskovala nas je Sonja s svojima kužkoma (Ari in Poldi). Od letos pa se z nami druži Urška s kužkom Happyjem. Obe šoli sta tudi vključeni v projekt Mreža šolski pes. Želim vam prijetno druženje z nami in uspešno šolanje.
IRENA KOREN, imam V. stopnjo izobrazbe. Sem deseto leto aktivna članica društva Ambasadorji nasmeha. Aktivnosti in terapije sem začela izvajati z bernsko planšarko Išo in potem še z njenim sinom Sergijem, ki ju žal ni več med nami. Sedaj pa imam psa Ronija, s katerim sva opravila izpit pred štirimi leti in obiskujeva domove za starejše, otroke s posebnimi potrebami, vrtce, šole in se udeležujeva tudi ostalih dogodkov. V društvu delujem tudi kot blagajnik, članica upravnega odbora in sem članica komisije za izobraževanje ter predavateljica na seminarjih. Želim vam prijetno in uspešno šolanje.
SONJA TOMŠIČ, aktivna članica Ambasadorjev nasmeha že 9 leto. Imam psa Arija, avstralski Kelpie, star je 11 let in jazbečarja Poldija, starega 7 let. Zelo rada imata otroke in starejše ljudi. Z njima je veliko veselja in zabave, saj izredno rada izvajata različne trike. Ker je delo s kužkom omejeno, 2-3 obiske na teden, hodim izmenično z Arijem in Poldijem na različne ustanove: vrtce, šole, domove za ostarele in na različne predstavitve. Redne obiske pa imamo: OŠ Log Dragomer “UČENJE S POMOČJO ŽIVALI” , OŠ Notranje Gorice APŽ, vrtce občina Brezovica, CIRIUS Kamnik “UČNA DEJAVNOST Z UČENCI S POSEBNIMI POTREBAMI, program “ODPRAVA STRAHU PRED PSOM” IN DEOS Notranje Gorice. Sem že “upokojenka”, zato lahko obiske po ustanovah prilagodim v dopoldanskem času. Že 7. leto pa sem članica komisije. Se že veselim srečanja z vami.
NEŽA VAROGA, Než po domače. Delam v vrtcu kot vzgojiteljica, drugače pa sem zelo aktivna pri Ambasadorjih nasmeha že 11 let. Doma imam 2 mucka, vendar se ne strinjata, da bi sodelovala pri Ambasadorjih. Kljub temu, da nimam ževali, pride vsak par rok še kako prav. Zato pomagam pri vseh stvareh, če le lahko. Sem skrbnik društvene kuhinje in skrbim, da na dogodkih ni nihče žejen in lačen. Vsako leto je vedno več dogodkov, obiskov, predavanj, seminarjev. Na dogodkih pomagam delovnim parom, da lahko mirno opravijo svoje naloge. Ko sem v živo videla, kako velik motivator je žival, sem takoj vedela, da sem se odločila za pravo stvar. Res je zelo plemenito delo, boste videli!
JASNA POZNIČ, svetovalka zavedenje družnih živali in magistra znanosti sociologije. Prvega psa sem si priborila kot najstnica, po letih pogajanj s starši. Barry je bil pudelj, s pridihom foxterierja. Takrat je imela večina ljudi velike pse. Na srečo je bil Barry velik po srcu in ga njegova višina ni motila. Dobro se je vklopil med ovčarje, novofundlandce, dobermane in mešance na temo nemcev. Dekleta smo pse šolala po Zidarjevi prvi izdaji knjige o psih. Barry je enakovredno ostalim izvajal vse vaje, vključno s prinašanjem zanj velikanskega aporta. Žal je pri sedmih letih oslepel. Na slepoto se je navadil, sama se si pa obljubila, da bom odslej imela le zdrave, rodovniške pse. Tako sem prišla do Tibetancev. Z njimi sem preizkusila marsikaj, od sveta razstav, agilityja, paše, dela z nosom in hoopersev. Sem vzrediteljica teibetanskih terierjev in mednarodna sodnica tibetanskih pasem. Z doma vzrejeno Cini sem spoznala Ambasadorje nasmeha in odkrila nove vrednote, pomembne tako za ljudi, kot živali. Zaključila sem podiplomski študij behavioristke (M.Sc. Clinical Animal Behaviourist), kjer je bistvo pomagati ljudem, da bolje razumemo potrebe svojih živali, saj lahko le tako pomagamo uporabnikom. Mantecin rek (2013): Živali morajo biti zdrave in srečne (Animals need to be fit and happy) je postal moj moto, kateremu sem dodala; na nas lastnikih pa je, da jim to omogočimo.